Na kmetijskem ministrstvu so naklonjeni pripravi prehranske strategije, a poudarjajo, da morajo pri tem sodelovati tudi druga ministrstva. Foto: Pixabay
Na kmetijskem ministrstvu so naklonjeni pripravi prehranske strategije, a poudarjajo, da morajo pri tem sodelovati tudi druga ministrstva. Foto: Pixabay

Tako nedavno od hrvaških finančnih skladov prevzeta Panvita kot Uprava Celjskih mesnin obljubljata, da je vstop hrvaških lastnikov dobra novica tako za zaposlene kot za kmete in za kupce slovenske hrane. Lastniška sprememba v omenjenih podjetjih verjetno ne bo prinesla spremembe na kratki rok, meni agrarni ekonomist iz ljubljanske Biotehniške fakultete Andrej Udovč. "Dolgoročno je pa vedno vprašanje politike lastnikov ali pri težavah na trgu, pri cenovnih razlikah, ki se lahko na različnih trgih pojavijo – katere od svojih dobaviteljev bodo začeli racionalizirati," je dejal za Radio Slovenija.

Izvršni direktor Panvite Toni Balažič meni, da je za prehajanje lastništva v tuje roke med drugim kriva napačna državna subvencijska politika, na kar je pred leti opozorila študija predstavnika Združenih narodov. "Ki je v bistvu pokazala, da so kmetijske subvencije v Sloveniji najmanj produktivne v Evropi, zato ker je politični merilo pomembnejše kot strokovno," je opozoril.

Sorodna novica Mesna industrija Braća Pivac potrdila, da kupuje Celjske mesnine. Neuradno 40-odstotni delež.

Država seveda nima vpliva na lastniško strukturo v živilskopredelovalni industriji in na državni strani samo upajo, da bosta zadnji dve lastniško preoblikovani podjetji, Celjske mesnine in Panvita, kot tudi vsa druga živilska podjetja, ki delujejo v Sloveniji, še naprej del verige preskrbe s hrano in torej stabilen odkupovalec lokalne kmetijske pridelave.

Bo država kaj storila glede tega? Državni sekretar z ministrstva za kmetijstvo Ervin Kosi je v ponedeljek v Studiu ob 17-ih na Radiu Slovenija dejal, da je vlada naklonjena temu, da se strategija pripravi. "Ampak to ni samo odvisno od ministrstva za kmetijstvo, tu je še več akterjev zraven, več različnih ministrstev, ki morajo sodelovati, in mislim, da smo na ministrstvu za kmetijstvo pripravljeni na široko razpravo," je poudaril.

Izgube slovenskega lastništva v živilski industriji, ki je bila v nekdanji Jugoslaviji naš ponos, ne gre pripisati samo državi. Ta je pred tremi desetletji 45-odstotni delež v živilskih podjetjih zapisala zadrugam, ki pa so to večinoma izgubile.

Na prodajo so se odzvali v stranki Vesna in opozorili, da prodaja slovenskih prehranskih podjetij tujim lastnikom predstavlja tveganje za prehransko neodvisnost in negativno vpliva na slovensko gospodarstvo. "Ni pomembna samo energetska samooskrba, za vsak narod je še pomembnejša prehranska samooskrbnost, kar lahko zadnje prodaje živilskopredelovalnih podjetij ogrozijo," je poudarila sopredsednica stranke Urša Zgojznik.

Prodaja prehranskih podjetij tujim lastnikom poleg prehranske varnosti po njenem mnenju ogroža tudi gospodarsko rast, saj morebitni dobiček ostane v državi novih lastnikov, pride pa lahko tudi do ogrozitve delovnih mest.

Sopredsednik Vesne Uroš Macerl je dodal, da te prodaje lahko ogrozijo tako slovenskega kmeta kot potrošnika. "Novi lastnik lahko začne kupovati cenejše surovine in potem izsiljuje slovenskega kmeta z nižjimi cenami, istočasno pa slovenski potrošnik na krožnik dobi hrano slabše kakovosti," je dejal. (Vir: STA)

Več v oddaji Studio ob sedemnajstih, kjer so govorili o posledicah razprodaje prehranskega sektorja

Posledice razprodaje prehranskega sektorja