Predsednik združenja Milan Škapin je dejal, da so le redke dejavnosti, ki krize še ne občutijo, zato od države zahtevajo, da pripravi ustrezno zakonodajo. Zakon o delnem subvencioniranju delovnega časa, ki je šel mimo obravnave na ekonomsko-socialnem svetu, pa je po njegovem mnenju diskriminatoren do podjetij, ki nimajo reprezentativnega sindikata. Spodbudne pa se mu zdijo investicijske olajšave za malo gospodarstvo.

Delodajalci se resnosti razmer zavedajo, zato so pripravili nabor kratkoročnih ukrepov za leto 2009 ter nekaj dolgoročnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti in razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva.

Ukrepi, ki jih predlagajo delodajalci, so:
- izboljšanje likvidnosti podjetij
- skrajševanje rokov plačil, ko je plačnik država
- skrajševanje plačila preveč plačanega davka na dodano vrednost
- uspešnejše črpanje evropskih sredstev
- treba bo pripraviti tudi ustreznejšo davčno politiko, ki bo spodbudila razvoj
- za dolgoročno konkurenčno slovensko gospodarstvo je treba znižati stroške dela

Gospodarstveniki še pričakujejo, da bo vlada dala moratorij na izvajanje plačnega sistema javnega sektorja, saj je nujno, da najprej reši gospodarstvo. Dodali so, da se mora javna uprava zavedati, da je kolektivna pogodba za javni sektor nastala v čisto drugačnih gospodarskih in finančnih razmerah, kot smo jim priča danes.

Svetlik: Delovna zakonodaja je občutljivo področje
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da je delovna zakonodaja občutljivo področje in kompromis, a po njegovem mnenju v sedanji zakon ni smiselno prehitro posegati, pač pa najprej pregledati učinke. Ob tem ne izključuje posebnih regulacij za male delodajalce.

Glede zakona o subvencioniranju delovnega časa je dejal, da je to eden prvih ukrepov vlade, njegov glavni namen pa je bil ohranitev delovnih mest. Do četrtka se je za shemo subvencije odločilo 148 podjetij z nekaj več kot 28.000 zaposlenimi, med njimi pa so tudi manjša podjetja.

Po mnenju ministra za pravosodje Aleša Zalarja bi pri premagovanju krize pomembno pomagale učinkovitejše izvršbe, pri morebitnih sporih med podjetji pa ekspertni postopki oziroma arbitraže, namesto da bi se podjetja odločila za dolgotrajnejše sojenje.

A. M.