Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.4 od 12 glasov Ocenite to novico!
false
Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se nadaljuje. Foto: Pixabay
false
Hrana se je podražila za 2,1 odstotka. Foto: BoBo
VIDEO
Cene še naprej rastejo

Dodaj v

Dražja hrana in goriva spodbujajo inflacijo

Slovenija je ustvarila javnofinančni presežek
29. september 2017 ob 11:14
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se nadaljuje. Inflacija na letni ravni je bila 1,4-odstotna, na mesečni pa 0,2-odstotna. K letni inflaciji so največji delež prispevali dražja hrana in pogonska goriva.

Dražja hrana in pogonska goriva so k 1,4-odstotni inflaciji na letni ravni prispevale po 0,3 odstotne točke. Hrana se je namreč podražila za 2,1 odstotka, medtem ko je bilo dizelsko gorivo dražje za 6,3 odstotka, bencin pa za 5,1 odstotka.

Inflacijo na letni ravni so za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene rabljenih avtomobilov, ki so bili v povprečju cenejši za 12,1 odstotka, 0,1 odstotne točke pa so prispevale nižje cene mobilne telefonije, saj je bila cenejša za 3,2 odstotka.

Inflacija v evrskem območju je septembra na letni ravni znašala 1,5 odstotka, kar je enako kot mesec prej, kaže današnja prva objava evropskega statističnega urada Eurostat. To je še vedno manj od ciljne dvoodstotne inflacije Evropske centralne banke. Cene energije so se zvišale za 3,9 odstotka (avgusta za štiri odstotke), cene hrane, alkohola in tobaka za 1,9 odstotka (avgusta za 1,4 odstotka), cene storitev za 1,5 odstotka (avgusta za 1,6 odstotka), cene neenergetskih industrijskih dobrin pa za 0,5 odstotka (enako kot avgusta).

Blago je bilo septembra v povprečju za 1,3 odstotka dražje kot septembra lani, storitve pa za 1,5 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za dva odstotka, cene trajnega blaga pa so se znižale za 2,4 odstotka.

Višje tudi cene oblačil in obutve
K 0,2-odstotni mesečni rasti cen življenjskih potrebščin so 0,7 odstotne točke prispevale višje cene oblačil in obutve. Ob prihodu jesensko-zimske kolekcije so se namreč oblačila podražila za 12,9 odstotka, obutev pa za 5,4 odstotka.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,3-odstotna
Septembra je bila povprečna 12-mesečna rast cen življenjskih potrebščin 1,2-odstotna. Septembra lani smo imeli na letni ravni 0,2-odstotno inflacijo, medtem ko je bila lani povprečna 12-mesečna rast cen negativna, saj so namerili 0,4-odstotno deflacijo.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo cen v EU-ja, je bila v septembru 1,4-odstotna, medtem ko je bila mesečna rast 0,3-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,3-odstotna.

Javnofinančni presežek
Pozitivna gibanja v slovenskih javnih financah se nadaljujejo. V drugem četrtletju so porasli tako prihodki kot odhodki države, a drugi nekoliko počasneje. Slovenija je ustvarila javnofinančni presežek, ki je bil ob izločitvi stroškov za obresti celo najvišji v zadnjih desetih letih. V deležu BDP-ja se je zmanjšal tudi dolg države.

Slovenija je imela tako v prvem četrtletju 155 milijonov evrov primanjkljaja ali 1,6 odstotka BDP-ja, vendar je že v drugem četrtletju ustvarila 30 milijonov evrov presežka ali 0,3 odstotka BDP-ja. Na ugoden rezultat so ponovno vplivali višji prihodki države, zlasti od udeležbe pri dobičku in dividendah finančnih družb.

"Glede na trenutne podatke, ki jih imamo na voljo, menimo, da je stanje v slovenskih javnih financah kot tudi širše v gospodarstvu v drugem četrtletju ugodno," je podatke komentirala Nina Stražišar iz Sursa.

Presežek v drugem četrtletju je po njenih besedah predvsem posledica rasti prihodkov, ki so bili za 5,5 odstotka višji kot v lanskem drugem četrtletju. "Prihodki iz evropskih sredstev so sicer še vedno nizki, so pa bili tokrat visoki tudi prihodki od dividend," je pojasnila.

Prihodki države od udeležbe pri dobičku in dividendah finančnih družb so bili v primerjavi z drugim četrtletjem lani višji za več kot 90 odstotkov. Občutno so porasli tudi prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje (6,6 odstotka) in davkov na proizvodnjo in uvoz (4,1 odstotka).

Ob tem je Stražisarjeva poudarila prvo rast izdatkov države za bruto naložbe v osnovna sredstva po letu 2014 (za 13 odstotkov), kar med drugim nakazuje tudi na začetek zagona črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive EU-ja.

Občutno višji so bili tudi prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 6,6 odstotka, in davkov na proizvodnjo in uvoz, za 4,1 odstotka. Medtem so prihodki iz evropskih naložbenih podpor ostali nizki in niso dosegli ravni iz preteklih let. V primerjavi z drugim četrtletjem lani so bili tako nižji za 10,3 odstotka.

Izdatki države so se tudi v drugem četrtletju letos podobno kot v prvem povečali, a v manjšem obsegu, kot so se povečali prihodki. V primerjavi z istim četrtletjem lani so bili višji za 3,2 odstotka, višji pa so bili tudi v vseh pomembnejših kategorijah izdatkov.

Če izključimo stroške, ki jih država plačuje za obresti, dobimo 341 milijonov evrov primarnega presežka oz. 3,1 odstotka BDP. "To je najvišji četrtletni presežek v zadnjih desetih letih," je povedala.

Večji dolg države
Konsolidirani bruto dolg države je konec drugega četrtletja znašal 33,27 milijarde evrov ali 79,8 odstotka BDP-ja, kar je za 366 milijonov evrov več kot konec prvega četrtletja. Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev. Zaradi visoke gospodarske rasti v drugem četrtletju se je njegov delež v BDP-ju zmanjšal za 0,5 odstotne točke.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Modrijan6
# 29.09.2017 ob 11:48
To, da že lep čas plačujemo več za hrano dobro vemo navadni smrtniki. Ljudje z nizkimi dohodki in nizkimi penzijami med 500 in 600 evri pa itak že več let živimo življenje na matematiko, jemo slabšo hrano, in preostanejo nam Lidli in Eurospini, na drago ljubljansko tržnico lahko, kar pozabimo, na tržnici gredo cene zelenjave v nebo, tam resnično lahko troši gospoda.
JJstyle
# 29.09.2017 ob 11:40
Več kot je akcij, dražja je hrana. Podražiš za 40 posto in potem znižaš za 30... Ovce nato kupujemo po akcijskih cenah. Fascinira me vprašanje zakaj je Aldi v Nemčiji cenejši kot pri nas. Mogoče zato, ker ima v Nemčiji status trgovine v katero zahaja nižji in nižji srednji sloj, pri nas pa vsi? To bi moral raziskat kakšen sociolog.
offgrid
# 29.09.2017 ob 11:27
že tako imamo najdražjo hrano v evropi,
sedaj nam na vetru gospodarske rasti,
ki se še ne čuti v žepu potrošnika,
dvigujejo že tako prenapihnjene cene.

Bravo.

V isti sapi, isti akterji, delavce prepričujejo,
da ni še čas za boljše plače, da bo treba počakat.

Gospodarsko politiko nam vodijo FIKUSI.
Vsake 4 leta novi, ker je starim odpadlo nekaj listov.

Ne mores verjamet. Svašta.
aparat-čik
# 29.09.2017 ob 13:10
kaj pa ste pričakovali? Monopoli so vedno dvigovali cene. Razen tega je danes samooskrba s hrano manj kot 50%, ob samosvojitvi več kot 80%.
frlekin
# 29.09.2017 ob 12:27
saj počasi mi bo morala država subvencionirat prevoz do ljubljane, da bom lahko šel jest v parlamentarno menzo.
zozozo
# 29.09.2017 ob 11:28
Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se nadaljuje.

Pes ugriznil človeka. Saj menda ni nihče pričakoval deflacije.
SF0100
# 29.09.2017 ob 11:31
Pa sej rahla inflacija ni nič narobe...
Eska
# 30.09.2017 ob 19:10
@taxation = theft # 29.09.2017 ob 22:26

Cena goriva znatno vpliva na inflacijo. Ljudje sami tega ne dojamejo in državni vpliv na cene goriva usmerja potrošnjo
JJstyle
# 29.09.2017 ob 12:57
Na Reutersu sem prebral zanimiv povzetek IMF-ove študije zakaj na Zahodu plače in s tem pritisk na cene kljub "polni" zaposlenosti rastejo le marginalno ali celo stagnirajo. Kot prvo porast atipičnih zaposlitev za nepolni delovni čas, kot drugo, konstantna grožnja z alokacijo proizvodnje v države s cenejšo delovno silo, kot tretje upočasnitev rasti produktivnosti in kot zadnje, danes še neključno, avtomatizacija delovnih procesov, ki naj bi v naslednjih 12 letih ogrozila 20 - 40 % delovnih mest. Študija zaključuje, da je opisani plačni status quo podlaga za porast skrajno desnih in levih političnih gibanj, ki smo jim priča po vsej Evropi.

http://www.reuters.com/article/us-global-economy-outlook/in-work-but-out-of-pocket-idUSKCN1C4108
xerces8
# 01.10.2017 ob 00:24
Tista mlečna, lahko dam fotko police v trgovini.
xerces8
# 01.10.2017 ob 00:23

offgrid je napisal(-a)

že tako imamo najdražjo hrano v evropi,

Mimogrede:
300g Milka v Sparu pri nas: 2,99 EUR
300g Milka v Sparu v Španiji*: 1,99 EUR

* v Kataloniji, bolj bogatem delu Španije
AKQJ10
# 29.09.2017 ob 17:38
Vsega tega je kriv javni sektor. Proizvaja nič, troši pa ogromno.
heristalski166
# 29.09.2017 ob 11:30
sigurno ni inflacijo od plač (novih) delovnih mest

http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/69
87
taxation = theft
# 29.09.2017 ob 22:26
@Eska

In kako se to navezuje na zgornji clanek?
Eska
# 29.09.2017 ob 21:32
Zjutraj je mimo mene peljalo 32 osebnih vozil, ki je prevažalo 36 ljudi, vključno s šoferji. Vsak avto ima 5 sedežev, torej kapaciteta prevoza 160 sedežev je bila izkoriščena lle 22,5%. Gorivo in vozila so prepoceni, če se toliko posameznikov vozi samih v velikih pločevinsatih škatlah.
tocco
# 29.09.2017 ob 16:05
Aktivist zato to prvo kako da ne?
galoper
# 29.09.2017 ob 14:38
To je rezultat zakulisnih direktiv sindikalnih zdrah. Zapišite, da morajo sindikati izkoristiti najprej vse pravne možnosti in šele potem lahko začnejo groziti s stavkami.
pravi pravnik
# 29.09.2017 ob 11:42
ne lagat! to že spodbuja inflacijo zadnjih 20 let.
raje povejte, da GS + FED določa stopnjo inflacije in ceno denarja (v svetu)
prosim glejte razmerje bitcoin, litecoin in dolar/eur. V kakšni inflaciji res živimo.
Cene proizvodov so oktroirane. Je pa res da se zaključuje obdobje nizkih obresti - pozor EUR krediti!!!
Čakam, da nek ekonomist napiše doktorsko disertacijo v to smer...
Space Voyager
# 29.09.2017 ob 11:29
Vsaj nekaj vzpodbujajo. Ker mene prav nič.
heristalski166
# 29.09.2017 ob 11:24
dokaj malo ob vsem printanju denarja ECB, čas bo pokazal kam gre to ves denar ko naslednji balon poči
malizec
# 29.09.2017 ob 23:48
JJ ce podrazis stvar za 40% pa znizas za 30% je se zmer u akciji.
aktivist
# 29.09.2017 ob 14:00
Cene hrane ne dviguje drzava ali birokrati. Dolocajo jo podjetja, njim pa jo doloca "svobodni trg".
ajvar
# 29.09.2017 ob 12:47
v jugi inflacija ni bila zaželena, v novodobni Evropi je to nekaj potrebnega in dobrega :)....
Kazalo