Realna rast BDP-ja je bila tako nekoliko nižja kot v prvem trimesečju, ko je bila na letni ravni po popravljeni oceni 5,1-odstotna, potem ko je po prvi oceni znašala 5,3 odstotka. Po sezonsko prilagojenih podatkih pa je bila višja, saj je bila v prvih treh mesecih petodstotna. V vsakem primeru pa so stopnje rasti precej višje kot lani.

Na gospodarsko sliko Slovenije je še naprej ugodno vplivalo zunanje povpraševanje zaradi spodbudnih gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. Izvoz se je v drugem trimesečju v medletni primerjavi okrepil za 8,3 odstotka, pri čemer je šel izvoz blaga navzgor 8,1 odstotka, izvoz storitev pa za 9,4 odstotka. Uvoz se je na drugi strani glede na enako obdobje lani povečal za 7,9 odstotka. Pozitiven zunanjetrgovinski saldo je tako h gospodarski rasti prispeval 1,1 odstotne točke, so pojasnili na statističnem uradu.

Še naprej se krepi tudi domača poraba, a je bila rast v drugem četrtletju zmernejša kot v prvem. V drugem trimesečju se je v medletni primerjavi skupna domača poraba povečala za 3,7 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 5,6-odstotna.

Kaj pravi domača poraba
Zmernejšo rast so statistiki zaznali v obeh komponentah domačega trošenja. Končna poraba se je tako povečala za 2,7 odstotka, potem ko je bila rast v prvih treh mesecih 3,3-odstotna, v zadnjem lanskem trimesečju pa celo petodstotna.

Končna poraba gospodinjstev se je v drugem četrtletju povečala za 3,2 odstotka (v prvem četrtletju za 4,1 odstotka, v zadnjem lanskem trimesečju pa za šest odstotkov). K rasti BDP-ja je poraba gospodinjstev prispevala 1,7 odstotne točke, kar je nekoliko manj kot v prvem četrtletju, ko je bil njen prispevek k rasti BDP-ja 2,1 odstotne točke.

Bruto naložbe so šle medtem v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani navzgor za 7,4 odstotka, potem ko je bila rast v prvih treh mesecih v medletni primerjavi 14,1-odstotna.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v drugem četrtletju 2017 povečale za 7,9 odstotka, kar je bila nekoliko manjša rast kot v prvem četrtletju, ko je dosegla 12,8 odstotka. Posledično se je v drugem četrtletju zmanjšal njihov prispevek k rasti BDP-ja, ki je bil pri 1,4 odstotne točke (v prvem četrtletju pri 2,2 odstotne točke).

K rasti bruto investicij v osnovna sredstva so pozitivno prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 11,9 odstotka, ter investicije podjetij v stroje in opremo, ki so se povečale za 6,8 odstotka.

Umar opozarja na delovno silo
"Nadaljuje se že tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti," so zapisali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Med dejavniki gospodarske rasti ostaja ključen izvoz, kjer se nadaljuje visoka rast, spodbujena z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Z njim tesno povezana je nadaljnja rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Razmere se še naprej izboljšujejo tudi v večini tržnih dejavnosti.

Nadaljevala se je tudi rast zasebne porabe, kar je predvsem posledica občutnega izboljševanja razmer na trgu dela, zlasti rasti zaposlenosti, povečanje plač v večini dejavnosti pa ostaja zmerno.

"Ob krepitvi gospodarske aktivnosti in tudi vplivu demografskih sprememb pa je pomanjkanje delovne sile letos po poročanju podjetij postalo glavni omejitveni dejavnik za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti," so izpostavili.

V drugem četrtletju se je nadaljevala tudi rast zasebnih investicij v opremo in stroje, ki je povezana z visoko izkoriščenostjo zmogljivosti, dobrimi poslovnimi rezultati in nižjo zadolženostjo podjetij, ugodnejši kot pred leti so tudi pogoji financiranja.

Na začetku leta so znova začele okrevati tudi gradbene investicije. Državne investicije so lani občutno padle zaradi skromnega črpanja evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivno, v prvi polovici letošnjega leta pa še ni bilo izboljšanja.

Naftni derivati in tobak dvignili inflacijo
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta na letni ravni zvišale za 1,2 odstotka. Največ so k inflaciji prispevali dražji naftni derivati in tobak. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,1 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 1,4-odstotna, potem ko so avgusta lani cene padle za 0,2 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,2-odstotna, potem ko so v istem obdobju lani cene v povprečju padle za 0,6 odstotka. Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.