Druga cev predora Karavanke bo zagotavljala predvsem večjo pretočnost in varnost prometa v predoru. Foto: BoBo
Druga cev predora Karavanke bo zagotavljala predvsem večjo pretočnost in varnost prometa v predoru. Foto: BoBo

Vlada je konec julija sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke in projekt uvrstila v načrt razvojnih programov 2014-2017. Po predvidenih načrtih naj bi zgradili predorsko cev v dolžini približno 3530 metrov in manjkajoči del avtoceste v dolžini približno 620 metrov.

Uredbo o državnem prostorskem načrtu za drugo cev naj bi nova vlada sprejela predvidoma do konca prihodnjega leta.

Predvidoma v letu 2016 bodo lahko začeli aktivnosti projektiranja in odkup zemljišč, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa postopke javnega naročanja oddaje gradbenih del. To bi po trenutni okvirni časovnici potekalo v letih 2017-2020.

Rok ostaja leto 2019
Ciljni rok za izgradnjo druge cevi še vedno ostaja leto 2019, vendar glede na kompleksnost projekta obstaja tveganje, da bi se projekt nekoliko zavlekel in bi bil končan v letu 2020.

Ocenjena investicijska vrednost za izgradnjo druge cevi karavanškega predora znaša približno 250 milijonov evrov, pri čemer bo slovenska stran financirala 44 odstotkov, avstrijska pa 56 odstotkov.

Financiranje tudi s sredstvi EU
Natančnejše ocene bodo znane, ko bodo izdelani projekti na višji ravni, pojasnjujejo na Darsu. Na infrastrukturnem ministrstvu nameravajo projekt financirati tudi z evropskimi sredstvi.

Kako se bodo lahko v postopke javnega naročanja vključila slovenska podjetja, njihovi podizvajalci in dobavitelji, bo stvar načina izvajanja javnega naročanja.

Od tega bo odvisno, koliko dodane vrednosti tega projekta bodo lahko ustvarila slovenska podjetja, koliko ljudi iz Slovenije bo pri tem projektu dobilo delo, koliko davkov in prispevkov se bo vrnilo v državne blagajne in kakšne reference, tudi za nadaljnje projekte, bodo dobili slovenski izvajalci, je povedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Jože Renar. Pojasnil je, da se za tovrstne gradbeno-inženirske objekte gradbena podjetja običajno povezujejo s specializiranimi podjetji za izvajanje tovrstnih del.

Renar verjame, da bo takrat, ko bo stekla izvedba projekta, v Sloveniji vendarle dozorelo spoznanje, da se ga mora država lotiti resno in s pravočasnim angažmajem stroke, da bi slovenskim izvajalcem in dobaviteljem v vseh fazah izvajanja projekta zagotovili največji mogoči delež.