Vlada mora pri gradnji drugega železniškega tira med Divačo in Koprom najti zasebnega partnerja. Pri tem lahko izkoristi instrumente EU-ja. Foto: BoBo
Vlada mora pri gradnji drugega železniškega tira med Divačo in Koprom najti zasebnega partnerja. Pri tem lahko izkoristi instrumente EU-ja. Foto: BoBo

Katainen, ki na promocijski turneji predstavlja priložnosti omenjenega načrta, sicer pravi, da je treba delno izkoristiti sredstva iz evropskih sredstev, za kar si slovenska vlada že prizadeva, del pa bi lahko prišel iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), ki je pod okriljem komisarke za promet Violete Bulc, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Kje iskati manjkajočo milijardo?
Omenjeni instrument pride v poštev, ker leži prihodnji drugi tir na enem izmed pomembnih evropskih transportnih koridorjev. Manjkajočo milijardo bi tako lahko dobili delno iz CEF-a, delno pa iz državnega proračuna, a tako da ne bi šlo za državno pomoč, ampak za javno-zasebno partnerstvo.

Če se zalomi ...
Junckerjev naložbeni načrt bi tako prišel prav prav pri iskanju partnerja, je še poročala Maja Derčar, saj se lahko morebitni partner za ugodno posojilo ali nasvet obrne na Evropsko investicijsko banko. Ta ga, če meni, da je projekt tvegan, lahko usmeri na novoustanovljeni evropski sklad za strateške investicije, s katerim EU vlagatelju, če se projekt "zalomi", prvi krije izgube. S tem bi vlagatelje pomirili in jih spodbudili k temu, da tvegajo in vložijo sredstva v projekte.

Katainen je med morebitnimi zasebnimi vlagatelji omenjal predvsem investicijske banke, zavarovalnice in pokojninske sklade, ki imajo denar in po njegovih besedah že iščejo donose. Zanje bi bil Junckerjev naložbeni načrt najprivlačnejši, je prepričan.

Slovenska vlada bi se lahko pri projektu drugega tira obrnila tudi na EBRD, mnogi drugi projekti, ki jih je država uvrstila na seznam mogočih naložb, pa so vprašljivi, saj verjetno zasebnih vlagateljev ne bodo pritegnili.

315 milijard evrov za investicije
Junckerjev naložbeni načrt bo začel delovati sredi letošnjega leta, z njim pa želi EU zagnati za okoli 315 milijard investicij, večinoma z zasebnimi sredstvi. To pomeni, da mora država, ki želi načrt izkoristiti, najti zasebnega investitorja.