Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 20 glasov Ocenite to novico!
Drugi tir Divača-Koper
Drugi tir bo dolg 27 kilometrov, od tega ga bo več kot 20 kilometrov teklo pod zemljo - načrt namreč predvideva osem predorov po celotni trasi. Foto: MMC RTV SLO
Peter Gašperšič
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da so pri projektu drugega tira možne različne oblike javno-zasebnega partnerstva. Foto: BoBo
Drugi tir Divača-Koper
Zamisel o gradnji drugega tira Divača-Koper sega v sredino devetdesetih let prejšnjega stoletja, umestitev proge v prostor pa je vlada potrdila leta 2005. Nato so se zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč postopki zavlekli, projekt pa se je podražil na 1,4 milijarde evrov. Foto: BoBo
Drugi tir Divača-Koper
Drugi tir ne bo potekal tik ob že obstoječi progi Koper-Divača, pač pa po povsem novi trasi. Najbolj problematično območje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in posledično gradbenega dovoljenja je bilo ob slovensko-italijanski meji v dolini Glinščice. Pridobili so že 99,41 odstotka zemljišč, država pa je do zdaj za ta projekt porabila že več kot 40 milijonov evrov. Foto: BoBo
Drugi tir Divača-Koper
"Dejstvo je, da je v primeru kakršne koli nesreče na zdajšnjem enem tiru med Koprom in Divačo pristanišče odrezano od sveta. Za pristanišče, kjer skoraj 60 odstotkov tovora potuje po železnici, predstavlja to dejstvo preveliko tveganje," opozarjajo v Luki Koper. Foto: BoBo
Razmere na slovenskih železnicah, 3. 2. 2014
"S strankami, velikimi mednarodnimi korporacijami, imamo že danes težave, saj si ne upajo dolgoročno načrtovati bistvenega povečanja pretovora, saj so lani zaradi žleda izkusile posledice zaprtja enojnega tira," pravijo v Luki Koper. Foto: SŽ
Drugi tir Divača-Koper
"Bi bilo dovolj izboljšati le obstoječo progo - na posameznih odsekih, kjer je mogoče, omogočiti promet v obe smeri, da se izboljša pretočnost - ali dejansko graditi nov tir? Je mogoče začasno rešiti problematiko z vlaganjem v nadgradnjo že obstoječe proge in nato preostanek denarja porazdeliti v rešitev še drugih ozkih grl - morda s tem naredimo več kot za zgolj z drugim tirom," je slišati pomisleke. Foto: BoBo
Osnovni podatki o projektu drugi tir:
 - enotirna proga za mešani promet

- dolžina: 27,1 km

- število predorov: 8

- skupna dolžina predorov: 20,472 km

- delež predorov: 78,54 %

- najdaljši predor: 6.714 m

- število viaduktov: 2

- skupna dolžina viaduktov: 1.099 m

- najdaljši viadukt: 647 m

- število mostov: 3

- skupna dolžina mostov: 205 m

- najdaljši most: 104 m
VIDEO
Drugi tir bi vlada gradil...
VIDEO
Glasne zahteve po graditv...
VIDEO
V Luki Koper bi evropski...
VIDEO
Ukinitev potniškega prome...

Dodaj v

Išče se milijarda za 27 km železnice. Šifra: poslovna priložnost desetletja.

Umestitev proge v prostor je vlada potrdila leta 2005
10. februar 2015 ob 06:27,
zadnji poseg: 10. februar 2015 ob 09:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko država išče manjkajočo milijardo za drugi tir Koper-Divača, so na dan spet prišli pomisleki, da bi morda raje poskusili najti drugačno rešitev. Predvsem pa cenejšo.

Javnost so pred dnevi tako razburili namigi, da se ukinja potniški promet do Obale, da bi se na ta način povečala pretočnost tovornega prometa iz koprskega pristanišča.

"Ukinitev potniških vlakov med Divačo in Koprom je zgolj ena izmed možnosti za povečanje pretočnosti tovornega prometa na tem določenem odseku proge. Gre za možnost, da bi se nekaj vlakov, ki so na tem odseku najmanj zasedeni, ukinilo," so za MMC pojasnili na Slovenskih železnicah (SŽ), ob tem pa poudarili, da je to stvar ministrstva, ki bo odločilo, ali bo to predlagalo ali ne.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa odgovarjajo, da predloga za ukinitev potniškega železniškega prometa na relaciji Ljubljana-Koper niso prejeli, in dodali, da gre zgolj za razmišljanje SŽ-ja, hkrati pa poudarili, da "nikakor ne bi ukinili vlakov, kot je kopalni vlak, ki je polno zaseden, prav tako ne bi ukinili avtovlakov, ki pripeljejo turiste iz Rusije in Nizozemske".

Ukinitev nekaterih potniških vlakov - šlo naj bi za tiste vlake, ki so že zdaj bolj ali manj prazni - na relaciji Divača-Koper bi bil le začasen ukrep, s katerim bi izboljšali tovorni promet na relaciji Divača-Koper, dokler ne bo zgrajen drugi tir, dodajajo.

Kje najti manjkajočo milijardo?
A to morda še ne bo tako kmalu. Zadnja ocena infrastrukturnega ministrstva z začetka letošnjega leta je kazala, da bi lahko po časovnih načrtih drugi tir tehnično zgradili do sredine leta 2021, uporabno dovoljenje pa pridobili do sredine leta 2022. A celoten projekt je ocenjen kar na 1,4 milijarde evrov.

Vlada zagotavlja, da bo do konca meseca izpolnila ustrezno prijavo za evropska sredstva, vendar pa je tega denarja "le" 360 milijonov. Kje torej najti manjkajočo milijardo? "Vlada nikakor ne želi obremeniti davkoplačevalcev, ta hip za to niti ni možnosti. Proračunskih sredstev za to ni, iščemo druge možnosti," je po včerajšnjem koalicijskem vrhu zatrdil premier Miro Cerar.

Cena vključuje "rezerve za nepredvidene stroške"
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da so pri projektu drugega tira mogoče različne oblike javno-zasebnega partnerstva. "Katera točno bo izvedena, moramo še preučiti. Te možnosti moramo potem prek razpisov v letošnjem letu poiskati," je dejal in dodal, da bodo v prijavi na razpis za evropska sredstva navedli, da bo poleg evropskih sredstev projekt sofinanciran z javno-zasebnim partnerstvom.

Minister je pred dnevi poudaril, da je projekt drugega tira "v zadostni zrelosti za prijavo na razpis v februarju, vendar je predpogoj za prijavo zaprta finančna konstrukcija - torej jasen vir financiranja preostalega dela investicije zunaj evropskih sredstev."

Negotovost glede iskanja potrebnega denarja pa je spet sprožila pomisleke o (ne)potrebnosti drugega tira železniške proge Divača-Koper, kritiki pa zastavljenemu projektu - ocenjenemu torej krepko nad milijardo evrov - očitajo predvsem previsoko ceno. Ta po Gašperšičevih pojasnilih vključuje tudi določene rezerve za nepredvidene stroške. "Dela se na kraškem terenu, kjer vsega ni mogoče predvideti," pojasnjuje minister, ki ob tem dodaja, da se natančna cena lahko dobi z razpisom.

Izvlečni tir bi zadostoval le do leta 2020
"Projekt izgradnje nove železniške povezave na relaciji Divača–Koper je v skladu z osnutkom Strategije razvoja prometne infrastrukture v RS in je izvedba tega investicijskega projekta prioriteta," poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu in ob tem spomnijo na pomen drugega tira za Luko Koper.

Koprska luka je kot eden strateško najbolj izrazitih izvorov tovornega prometa v Sloveniji v železniško omrežje povezana od leta 1967, ko je bila zgrajena enotirna proga Prešnica-Koper.

"Proga poteka po topografsko izrazito neugodnem terenu in zaradi velikih vzponov predstavlja ozko grlo na slovenski železniški infrastrukturi. Predhodne študije so pokazale, da enotirna, elektrificirana proga Divača-Prešnica-Koper v bližnji prihodnosti ne bo več zadoščala izrazito naraščajočemu prometu koprske luke, in so utemeljile potrebo po gradnji drugega tira od Divače do Kopra," so nam pojasnili na ministrstvu.

Obrnili smo se tudi na Luko Koper, kjer so potrdili, da je kapaciteta obstoječe enotirne proge velik problem. "Četudi bi povsem izločili potniški promet in zgradili izvlečni tir - 1,2 km tira, ki povezuje ranžirno postajo na Srminu z obstoječim tirom -, bi se kapaciteta povečala za štiri milijone ton letno – gre za oceno Slovenskih železnic. To je seveda kratkoročno dobrodošlo, ampak glede na naše razvojne načrte menimo, da bo ta kapaciteta zadostovala le do leta 2020," so prepričani.

Da ne bi vse skupaj postalo mlinski kamen ...
"Železniško omrežje ne ustreza več potrebam. Predvsem povezava pristanišča z zaledjem (Koper-Divača) postaja ozko grlo prihodnjega razvoja trgovskega pristanišča v Kopru kot ključnega gospodarskega generatorja območja, zato je posodobitev oz. izgradnja drugega tira nujna
," so tudi v regionalnem razvojnem centru Koper zapisali v infrastrukturnem poglavju razvojnega programa za Južno Primorsko 2014–2020.

"Železnica je zelo pomembna - tako za tovorni kot potniški promet. Povezava z obalnimi mesti in Ljubljano je zelo slaba, zato se nam zdi pomembno, da se vzpostavi kakovostna povezava - predvsem skrajšati potovalne čase. Pomembno pa je, da ne bo vse skupaj postalo mlinski kamen okoli vratu, ki bo izčrpaval to območje, namesto da bi prispeval k njegovemu razvoju," je za MMC dodal Slavko Mezek.

Pomanjkanje celostnega pristopa k reševanju prometne problematike?
Strategija razvoja prometa se prav zdaj sprejema tudi na državni ravni. "V preteklih letih je bil razvoj usmerjen predvsem v izboljšanje avtocestnega prometnega omrežja, medtem ko so druga področja zaostajala v razvoju. Posledično je prišlo do zastoja predvsem na področju železniške infrastrukture, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v nacionalnem proračunu in pomanjkanja drugih potrebnih virov financiranja investicij. V tekočem in naslednjem finančnem obdobju je tako področje železniške infrastrukture obravnavano kot prednostno in se mu znotraj področja prometa namenja najvišja kvota razpoložljivih sredstev kohezijskega sklada," je med drugim zapisano v predlogu.

V nevladnem združenju Focus pa trdijo, da je strategija napisana nekonsistenčno. "Nima jasne vizije, ukrepi ne vodijo k zastavljenemu cilju - posodobitvi javnega potniškega prometa. Ukrepi so pomanjkljivi, nimajo celostnega pristopa k reševanju te problematike," meni Katarina Otrin iz omenjenega društva za sonaravni razvoj. "V času Marije Terezije smo imeli v javnem potniškem prometu na železnici boljše razmere, kot jih imamo zdaj. Nazadovali smo za celo stoletje, še več," se huduje.

Kakšne konkretne ukrepe pa predlagajo v društvu Focus? "Navezava potniškega prometa na regionalne centre - v Sloveniji imamo ogromno prog, ki še niso elektrificirane. Še posebej ljubljansko vozlišče, ki je ključno ozko grlo v Sloveniji - je namreč glavni center na državni ravni, križajo se tudi mednarodni koridorji, imamo pa dve progi, ki nista elektrificirani, dve pa sta enotirni. Ukrepi v predlagani strategiji so osredotočeni predvsem na ukrepe glavnih koridorjev, Ten-T omrežja, regionalne proge pa so povsem zanemarili - na 20 ali 30 se očitno ne bo sploh nič delalo. To ni celosten pristop k reševanju prometne problematike, saj zgolj železniški križ ne bo pomagal - imamo še ogromno drugih problemov. Nobene pozornosti ni za vse druge regionalne proge, ki pa imajo enako veliko težo znotraj organizacije železniškega prometa v Sloveniji," pojasnjuje Otrinova.

Bi zadostovala le izboljšava že obstoječega tira?
Po njenem mnenju potrebujemo tudi povezavo med Koprom in Divačo, a meni, da je glede na finančni položaj, v kakršnem smo, problem, za kakšno rešitev se odločiti.

"Bi bilo dovolj izboljšati le obstoječo progo - na posameznih odsekih, kjer je mogoče, omogočiti promet v obe smeri, da se izboljša pretočnost - ali dejansko graditi nov tir? Je mogoče začasno rešiti problematiko z vlaganjem v nadgradnjo že obstoječe proge in nato preostanek denarja porazdeliti v rešitev še drugih ozkih grl - morda s tem naredimo več kot zgolj z drugim tirom," dodaja Otrinova, ki ob tem omeni predloge dela železničarske stroke - ob že obstoječi progi bi se na posameznih odsekih, kjer je to mogoče, naredilo še en tir, dodalo več izogibališč ter posamezne tehnične izboljšave, ki omogočajo večjo varnost za križanje vlakov.

Ocene, da bi bilo že 700 milijonov dovolj
"Moramo biti realni, tudi te alternativne stvari niso poceni," opozarja profesor Marjan Lep, ki na mariborski gradbeni fakulteti poučuje prometno inženirstvo. A sam je skeptičen tudi do tako drage rešitve, kot jo ponuja projekt drugi tir.

"Ta številka je zame nesprejemljiva. Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol te cene," je pred letom in pol dejal tudi Gašperšičev predhodnik Samo Omerzel.

"Mislim, da sta prejšnji in zdajšnji minister dokaj korektno podvomila, ali je drugi tir Divača-Koper za to ceno res edina in najpametnejša rešitev za Luko Koper in za Slovenijo," pravi Lep, za katerega je 700 milijonov realna cena za toliko kilometrov, kar govori tudi literatura, podobne proge pa enako stanejo tudi v drugih državah.

"Velikanska želja gradbenega sektorja je, da se ta tir zgradi na tako razkošen način. To je zanje poslovna priložnost celega desetletja ali celo dveh. In zato druge predloge mačehovsko obravnavajo ali jih poskušajo marginalizirati kot nekaj, kar ni rešitev," opozarja tudi na interese v ozadju.

Iskanje enakega učinka za manj denarja
"V javnosti in medijih je prišlo do napačne predstave, da je drugi tir za 1,4 milijarde cilj slovenske prometne politike. Je pa le eno od sredstev, kako doseči pravi cilj, ki pa je - kako doseči, da bo Luka Koper konkurenčna, saj je res pomembna za naše gospodarstvo," pojasnjuje.

"Ker je predvidena cena za drugi tir tudi po mojem mnenju načrtovana prerazkošno, je popolnoma jasno, da ga kar nekaj časa ne bo. Medtem pa je treba iskati rešitve, kako Luko Koper ohraniti konkurenčno. Menim, da ni bil noben napor vložen v iskanje enakega učinka za Luko Koper z manjšimi sredstvi. Že pogled na zemljevid in kmečka pamet povesta, da so rešitve, ki bi bile izvedljive hitreje in ceneje," spomni na povezavo do Trsta, o kateri kot o alternativi razmišljajo tudi v Luki Koper, a ob tem pristavi: "Če seveda verjamemo v Evropsko unijo."

A drugi tir bi pomenil novo, neodvisno povezavo
"Argument za drugi tir pa je, da bi z njim dobili novo, neodvisno povezavo od obstoječe, kar bi prišlo še kako prav, če bi to na primer popravljali in zato zaprli. Zato bi bilo koristno imeti neko alternativno progo, s katero bi se zagotovila stoodstotna funkcionalnost povezave
," priznava Lep, ki ob tem pojasnjuje, da kar 75 odstotkov predvidenega drugega tira poteka pod zemljo, kar bi tudi zmanjšalo morebitno škodo zaradi vremenskih nevšečnosti.

Žled je na primer lani tako poškodoval progo med Borovnico in Pivko, da je bilo vozno omrežje za napajanje električnih vlakov tako rekoč popolnoma uničeno, so spomnili na SŽ-ju. Večino potniških vlakov med Ljubljano in Koprom še danes nadomeščajo z avtobusi. "Zaradi posledic žledoloma in zaradi s tem povezanih omejitev pri odvijanju tovornega prometa smo izgubili oziroma nismo prepeljali za okrog 700.000 ton tovora, vsak mesec pa zaradi vožnje dizelskih lokomotiv v tovornem prometu nastane za okrog 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Močno se je zmanjšalo tudi število potnikov, po ocenah na nekaterih relacijah tudi za okrog 50 odstotkov," so dodali.

V primeru nesreče Luka Koper odrezana
"S strankami, velikimi mednarodnimi korporacijami, imamo že danes težave, saj si ne upajo dolgoročno načrtovati bistvenega povečanja pretovora, saj so lani zaradi žleda izkusile posledice zaprtja enojnega tira,
" so nam potožili tudi v Luki Koper.

"Dejstvo je, da je v primeru kakršne koli nesreče na zdajšnjem enem tiru med Koprom in Divačo pristanišče odrezano od sveta. Za pristanišče, kjer skoraj 60 odstotkov tovora potuje po železnici, predstavlja to dejstvo preveliko tveganje," so dodali.

Tina Hacler
Prijavi napako
Komentarji
tonky
# 10.02.2015 ob 06:32
Koliko bo pač koštalo nič bat.30% celotnega zneska je že rezerviranega za šalabajzarske lopove.
Meh...
xes
# 10.02.2015 ob 07:27
miljarda za 27km je izjemno napihnjena cena, tu se strinjam ... saj ne gradimo cez center Tokia madona ... me pa cudi s kaksno lahkotnostjo je drzava nabrala vec kot stirikrat toliko denarja za pokrivanje pokradenega denarja iz bank (ne, to niso bili slabi krediti, to je bil dejansko UKRADEN denar, sam slabi krediti se lepse slisi) in zgreseno nalozbo v TES6, ko pa pridejo na vrsto investicije od katerih bo imela drzava in z njo ljudje, gospodarstvo korist (zeleznica, 3. razvojna os) pa jok in stok kako ni in ni denarja, pa ceprav nam ga evropa ponuja dobrsen delez samo pod enim zal za butalistan neizvedljivim pogojem: posteno in transparentno financiranje projekta. Ocitno je ze v naprej doloceno ... kradlo se bo ali pa se ne bo zidalo.
BACK
# 10.02.2015 ob 06:51
Ja, nazadnje sem računal, da pride 1m tega tira cca 50.000€. Nateg stoletj, TEŠ v drugi verziji. No, pa sej se pustimo nategovat, ane, kaj zdej javkamo :)
iluvatar
# 10.02.2015 ob 06:38
..po mojem bi se našla na Cipru..
Celt
# 10.02.2015 ob 07:30
Drugi tir res potrebujemo, cena pa je popolnoma nesprejemljiva!

Spet izračuni slo tajkunov in politikov, na podobnem terenu vam španska podjetja postavijo 2 tir za 300-450 mio eur... malo se vprašajte po pameti in odrastite že enkrat.
robnin9
# 10.02.2015 ob 07:17
Precej kilometrov tirov smo dali v banke.
trglav
# 10.02.2015 ob 06:39
Jaaaaaaaaaaaa, imam idejo!
Zaprimo luko Koper in potem poberimo še tračnice od Divače do Kopra in jih namontirajmo nekam drugam! Tako se bomo znebili cel kup stroškom. In če potem prodamo še luko Koper - smo zmagali! Mene za ministra!!!!
jaskelainen
# 10.02.2015 ob 07:32
V resnici je realna cena verjetno 300 milijonov, končna cena pa bo od 1,5 od 2 milijardi... Dobro jutro Slovenija!
uberdisco
# 10.02.2015 ob 07:21
Javno zasebno partnerstvo?? Ne me basat.
V Sloveniji zgleda to tako: ko je dobiček, je zasebno, ko pa je dolg, pa je javno...
braun
# 10.02.2015 ob 06:51
Avstrijci so si vzeli luko za svojo in z neposredno zvezo po železnici žez Italijo zagotovili svojemu gospodarstvu brezhibno, zmogljivo, čisto, varno in najcenejšo dostavo. Na avstrijsko železniško arterijo se bosta priključili še Češka in Slovaška in tako bodo vse štiri države povečale konkurenčnost gospodarstva in z železnico krepile trajnostni razvoj.

To smo zamudili.

Sedaj delamo popravnega. Ki pa še zdaleč ni samo II.tir.
sportivko
# 10.02.2015 ob 06:57
INVESTICIJE so v Sloveniji v zadnjih letih zaspale. Ampak INVESTICIJE SO NUJNE! Če ne bo novih INVESTICIJ bo Slovenija pogorela na celi črti!
amigo
# 10.02.2015 ob 06:51
vsak mesec pa zaradi vožnje dizelskih lokomotiv v tovornem prometu nastane za okrog 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov.

Se pravi, da so naše slavne železnice v enem letu vrgle v veter 1,5 x 12 = 18 milijonov. Za ta denar bi lahko obnovili kompletno električno napeljavo. Je pa še en problem. Naše železnice še vedno uporabljajo 3 kV DC sistem, ki spada samo še v muzej. Zato pa lahko vozijo tovorni vlaki na sedanji progi Koper-Divača z razmakom pol ure. To imamo še iz časov, ko so tehnične probleme reševali tesar Maček, mesar Popit in podobni geniji.
SpinM
# 10.02.2015 ob 07:42
Nisem gradbenik, pa si bom vseeno dovolil komentar oz. primerjavo na temo stroškov. Če delimo 1,4 milijarde EUR s 27 km, pridemo do podatka, da povprečen meter te železnice stane malce manj kot 52.000 EUR. Za predstavo: to je toliko, kot bi na teh 27 km po čez (ne po dolgem!) enega ob drugem parkiral nove BMW-je serije 5 v dva štuka. Kaj res ni to pretirano drago?
aerodynamic
# 10.02.2015 ob 07:43
Hahahaha s kakšnimi pravljicami nas futrajo iz dneva v dan, tile naši roparski kmetavzarji, ponujajo dnevne drobtine, da nam mažejo oči.
Nič dragi moji slovenci, bo treba it spet malo pod Avstrijo, da se bo lahko dvignil standard naše miselnosti, ker do danes smo pregloboko v Balkanu.
jopp
# 10.02.2015 ob 07:14
Spet en projekt, kjer vpletani pojma nimajo kaj počenjo. Včeraj gospodarski minister vse, kar je povedal je, da se bodo prijavili na razpis.. to je kao full uspeh al kaj.
Na razpis se gre, če že imaš investitorja ne pa, da se greš malo prijavit potem pa se daš izsiljevat morebitinim investitorjem...
aerodynamic
# 10.02.2015 ob 07:46
Da ne govorim o razvoju, kaj smo pa naredili v 20. letih, razen da smo uničili industrijo, smo dobili avtoceste, zaradi katerih so konstantni zastoji, mi lahko še doda kak napredek? No, ja itak tajkunov kolikor hočeš, pa delitev neumnega naroda, ki se je transformiral v ovce, da jih lahko strižeš vsak dan.
Lupo
# 10.02.2015 ob 09:20
Drugi tir na obstoječih odsekih Koper-Rižana in Kozina-Divača. Ozko grlo se skrajša s 27 na 10km. Gradijo naj brezposelni iz bivših firm Primorje, Kraški zidar, SGP in SCT. Cena 50 miljonov!
mart40
# 10.02.2015 ob 07:51
A lahko nekdo tem ljudem pove, da Marija Terezija ni zgradila niti enega samega metra železnice. Zakaj? Ker v njenem času železnica v klasičnem pomenu sploh še ni obstajala. Prva prava železnica je začela z obratovanjem šele leta 1825 (v Angliji). Gradnja Avstrijske južne železnice se je začela leta 1839. Marija Terezija je umrla leta 1780.
Fleaa
# 10.02.2015 ob 07:49
odlična priložnost za GREP II. ............ verjamem, da se bo Zokiju nekako uspel ugužvat zraven.....
prav nobebega dvoma, to bojo zapopadl k lešinari
ntbul
# 10.02.2015 ob 07:43
za manj, kot milijardo se v Sloveniji itak ne da nič več narediti
krawica
# 10.02.2015 ob 13:29
Ok, luka dela 8 miljonov € profita letno. Če bi ga delali še enkrat več, bi še vedno trajalo 100 let, da bi investicija šla čez. Brez stroškov vzdrževanja, seveda.

Povedano drugače, 1 kilometer železnice nas naj bi koštal 50 miljonov. Cele Stožice.
SLAYER
# 10.02.2015 ob 11:27
Samo primerjava : San Gottardo Svica

Dolzina glavnega jaska : 57 km,
Dolzina dveh jaskov + vsi stranski : 151,8 km.
Izkopanega materiala : 13,3 miljona m3
Povezava : Erstfeld (nord), Bodio (sud).
Specifikacija : dva vzporedna jaska; hitrost 250 km/h za potniski promet , 160 km/h za tovorni promet
Otvoritev 2017
CENA 13,2 MILJARD SVICARSKIH FRANKOV

V Banana republiki pa 1.4 miljarde evrov za 27 kilometrov
Nekaj tu ne stima

Sedaj se govori o odprtju predora Markovec , prvi natecaj je dobil VIDONI –cena 87.4 miljona . Pritozila sta se SCT in PRIMORJE , sedaj bo stal 157 MILJONA
Razlika 70 miljonov , ste videli koga na sodiscu ?
fah-q
# 10.02.2015 ob 09:34
Po tej ceni znese meter okoli 50.000...za 50.000 vam zgradijo lično montažno hišo na vaši parceli. To je absurdna cena!! Podobno kot TEŠ-še jim ni dosti.
carlazar76
# 10.02.2015 ob 09:26
Mislim, to pa res ni neka znanost.
Luka Koper naredi letno ca. 30 mio € dobička. Če s pomočjo 2. tira dobiček podvojijo (kar je sicer nemogoče) to pomeni 60 mio na leto.
Ob ceni 2. tira 1,4 mrd€ se torej investicija (brez stroškov financiranja in vzdrževanja!!) "povrne" v 23 letih - s stroški financiranja pa nekje v 50 letih.

Ne se slepiti, da je 2. tir potreben še za potniški promet in se bo z njim naenkrat usulo turistov v naše primorje, ki bodo potovali z vlakom :-) - 2. tir je "potreben" IZKLJUČNO za obratovanje Luke Koper in seveda za parazitiranje vseh običajnih slovenskih lopovov.

Najboljša rešitev - Luko Koper PRODAT in naj novi lastnik financira 2. tir, če mu je to ekonomsko upravičeno - zanimivo, da se mu ga bo splačalo finansirati, ker ga bi zgradil za kakšnih 300 mio € - če mu naši politiki tako, kot npr. pri projektu ljubljanske Emonike, z zahtevami po "donacijah" ne bodo tega preprečili.
Freestailo
# 10.02.2015 ob 09:16
27km proge od tega 20km predorov...pa kdo je tu nor. Poleg tega pa predori po kraškem terenu...več kot očitno gre za nateg stoletja.
no-comment
# 10.02.2015 ob 08:51
Če se ne motim, je bilo zaradi birokracije, za teh ubogih 27 km, porabljeno okrog 40 milionov evrov, medtem ko je bilo za sam odkup zemljišč porabljeno 5 milionov evrov. Naj razume to kdor more.
Fleaa
# 10.02.2015 ob 08:01
pa če že imamo najdražje avtoceste na svetu, pa imejmo še najdražji železniški tir na svetu.... mogoče pridemo vsaj v Guinnessovo knjigo rekordov..... če ne po tem, pa mogoče po tem, da smo imeli največkrat zapored vlado iz Butal ?!?!
olen
# 10.02.2015 ob 07:40
Če najdejo zasebnega partnerja potem bo to znanstvena fantastika.... Razen če kako državno firmo v to prisilijo....
problem43
# 10.02.2015 ob 07:07
Ne rečem, da bi morala graditi država, ampak...kakšna je to država, da nr more zagotoviti milijarde € za razvoj?
Epafrodit
# 10.02.2015 ob 10:10
Išče se milijarda za 27 km železnice. Šifra: poslovna priložnost desetletja.

To pomeni, da bi potrebovali le kakšnih 600 milijonov. Ostalo gre za provizije, podkupnine, nagrade za zasluge za narod itd. Je že izdelan razdelilnik po težavnostnih stopnjah.
alcatraz
# 10.02.2015 ob 09:54
Išče se milijarda za 27 km železnice. Šifra: poslovna priložnost desetletja.

Vam jaz povem, kje:
Rotnik in ostali 'tešovci' imajo solate dovolj.
DE(j)MOKRA(s)T
# 10.02.2015 ob 07:53
Zamisel sredi devetdesetih, zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč so se postopki zavlekli, projekt pa se je podražil na 1,4 milijarde evrov
.

V socialistični Jugoslaviji so avtocesto bratstva in enotnosti na 80 kilometrov dolgem odseku začeli graditi aprila leta 1958 in jih zaključili šest dni pred rokom 22. novembra, v manj kot 8 mesecih, velika slovesnost odprtja nove ceste pa je bila 23. novembra v Novem mestu, ko je dolenjsko prestolnico obiskal tudi maršal Tito.

Superiornost prejšnje države in socializma napram kapitalizmu je zastrašujoča, tam se je vse zgradilo v par mesecih, tu pa potrebujemo četrt stoletja pa še ideje nismo do konca razvili. A ima to sploh še smisel?
bre53
# 10.02.2015 ob 07:29
nevem v cem je problem ce jemlete kredite za place itd zadolzeni ze prek 20 miljard kaj je se ena miljarda
tzt
# 10.02.2015 ob 07:13
ZL nas poziva naj se ji pridružimo v pot v preteklost - v prejšnje stoletje. Potem ne rabimo zasebnega partnerja. Že vidim vse vodilne predstavnike ZL kako bodo z udarniškim delom nadomestili majkajoče finance.
kozorog1973
# 10.02.2015 ob 14:22
miljarda za 27km, pa kaj ste vi nori????
Mindmaster
# 10.02.2015 ob 11:51
Ta novica je neposredno povezana z nasprotovanjem privatizaciji. Denar, ki bi moral biti namenjen naložbam, gre v državne luknje brez dna. Ampak brez skrbi, rešitev je samo v boljšem upravljanju, pravijo mesečniki. Japajade.
aerodynamic
# 10.02.2015 ob 11:49
Kakšna ELECTA bi bila tapravšnja, a ne osebno, saj bi nastala nova družba varianta GREP z dvema zaposlenima direktorjema, kot nadzorna družba, katera bi delila luknje.
raknac navi
# 10.02.2015 ob 08:48
to je skor kilo koke na meter!
Binder Dandet
# 10.02.2015 ob 08:21
@potemkin:
Ne iščem izgovorov za slovenske lopove, ampak od 27km je 20km predorov in 1km mostov, torej ej samo 6 km navadne proge.
Slovenec11
# 10.02.2015 ob 07:51
Nekaj cenejšega bi oni - hm - torej je potrebno kupit najboljše - da ne bo potrebno stalno nekaj popravljat .
Pri nas ni podjetja kateri bi bil sposoben to naredit - zato če hočejo imet narejeno naj dajo koncesijo Kitajcem - pa bo narejeno pravočasno in delovalo bo
miran kač
# 10.02.2015 ob 07:50
S kakšno lahkoto naša politika išče in zapravlja MILIJARDE , 2. tir delajo vse vlade že 20 let , pa še niso položile niti metra ... koliko so (raje ne izvem točno , ker bi- bo bolela glava ) samo za študije o ne-upravičenosti 2. tira, so porabili denarja ?..ko dodamo teš, pa banke in AC je številka sigurno večja vsaj od enega in pol proračuna, groza..
.. da bi pa , ker jto potrebujemo , projekt naredili , izgradili in KONČALI , o to pa ne....kdo bo pa pol meglo mešal LP M
roger74
# 10.02.2015 ob 07:03
sportivko
INVESTICIJE so v Sloveniji v zadnjih letih zaspale. Ampak INVESTICIJE SO NUJNE! Če ne bo novih INVESTICIJ bo Slovenija pogorela na celi črti!


Sportivko, od kje si zbral toliko pametnih idej? Zdej si pa povedal nekaj novega...
Moram biti malo zbadljiv.
kibernetika
# 10.02.2015 ob 13:20
Kje najti manjkajočo milijardo? Ja, v NLB, kje pa drugje.
vucko84
# 10.02.2015 ob 13:17
Denar leži v zaporih. Zapornikom kramp pa lopate v roke in bo končano pred 2020!
felipesko
# 10.02.2015 ob 10:43
Kitajsko državno podjetje China Railway Construction (CRCC) je ta teden z vlado Nigerije podpisalo 12 milijard dolarjev vreden dogovor o gradnji železnice ob nigerijski obali. Gre za največji samostojni projekt Kitajske v tujini.
Železnica bo vodila 1402 kilometra ob obali in bo povezovala mesti Lagos, ki velja za finančno središče največjega afriškega gospodarstva, in Calabar na vzhodu, kitajsko agencijo Xinhua povzema francoska tiskovna agencija AFP.


Res,da gre za Afriko,pa kljub vsemu bode v oči cena -1miljarda za 100 km in tudi naredili jo bodo prej,ko se bomo mi uspeli sploh zmenit,da bi gradili.....
shark77
# 10.02.2015 ob 10:36
Če so naši cenjeni strokovnjaki ocenili projekt na 1,4 milijarde, predvidevam da bo končna cena dosegla 3 milijarde.
elvog73
# 10.02.2015 ob 10:07
Drugi tir je edino smiseln ob prodaji SŽ Nemcem, sicer se nam bo zgodil novi TEŠ 6.
fah-q
# 10.02.2015 ob 09:32
V nevladnem združenju Focus pa očitajo, da je strategija napisana nekonsistenčno. "Nima jasne vizije, ukrepi ne vodijo k zastavljenjemu cilju - posodobitvi javni potniškega prometa. Ukrepi so pomanjkljivi, ki celostnega pristopa k reševanju te problematike," meni Katarina Otrin iz omenjenega društva za sonaravni razvoj. "V času Marije Terezije smo imeli v javnem potniškem prometu na železnici boljše pogoje, kot jih imamo zdaj. Nazadovali smo za celo stoletje, še več," se huduje.

Šjora je vladala 40 let ( 1740-80) in res nisem vedel, da smo že takrat imeli "železno cesto"
:)
gkamin
# 10.02.2015 ob 08:40
Prodamo TEŠ 6 za 700 mio EUR, kot imajo politiki že precej let v planu, in dobimo polovico, če ne bo aneksov... :|
Fritz.si
# 10.02.2015 ob 08:29
Edini zasebni partner, ki bi to zgradil, je Deutsche Bahn..če jim damo koncesijo za nad luko Koper. Morebiti še Kitajci, a za te naši nimajo dovoljenja Berlina in Pariza.
Kazalo