Slovenija že nekaj let nazaduje na lestvicah konkurenčnosti, predvsem zaradi poslovne neučinkovitosti in dela uprav ter nadzornih svetov. Ker koalicijska pogodba premalo pozornosti posveča nuji po izboljšanju upravljanja podjetij, je Slovensko združenje za kakovost in odličnost (SZKO) v pismu mandatarju Miru Cerarju predlagalo oživitev uporabe modela poslovne odličnosti v podjetjih v državni lasti in v širšem javnem sektorju.

Zanemarjeno celovito upravljanje podjetij
Pod vlado Janeza Drnovška je država šla v smer uporabe modela poslovne odličnosti EFQM, minister Gregor Virant je odličnost uvajal v javni upravi, zdaj se v tej smeri izobražujejo zaposleni v zdravstvu. Sicer pa je Slovenija v zadnjih letih zanemarila celovito upravljanje podjetij, izjema so tiste zasebne ali pretežno zasebne družbe, ki so povsem vpete v mednarodni trg.

Bolje gre mednarodno povezanim
Najboljše je stanje tam, kjer smo povezani v mednarodni prostor, to je v avtomobilski industriji. Odličnost oziroma visoke standarde upravljanja dosegajo med drugim v Letriki, podjetjih Danfoss Trata, Odelo, Krka, pravi Miro Germ, podpredsednik Združenja za kakovost in odličnost.

Kaj prinese kakovostno upravljanje? "Izboljšajo se voditeljstvo, politika in strategija v firmi, delo z ljudmi, upravljanje ostalih virov in procesi."

Postopki izbire pred izkušnjami kandidatov
Vodstva in nadzorniki večine slovenskih podjetij za odlično upravljanje, ki mu sicer sledi 30.000 organizacij v Evropi, nimajo interesa. Aleš Košir, izvršni direktor Združenja, pojasni: "V Sloveniji je verjetno bolj pomembno, kako nekoga izberejo, ne kaj ta človek zna in kakšne izkušnje ima. Drugod so se menedžerji tudi učili drug od drugega in dobre prakse prenašali od ene do druge organizacije."

Začeti pri upravljanju državne lastnine
Slovenija mora začeti pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), pravijo v Združenju. V nadzorni svet SDH-ja morajo priti najboljši, ne le ekonomski, tudi kadrovski strokovnjaki, in SDH mora kadrirati najboljše v nadzorne svete državnih podjetij. SDH naj se prvenstveno ukvarja z upravljanjem, ne le prodajo premoženja. Podjetja je treba oceniti in upravljati po modelu odličnosti oziroma standardih ISO 9000, vodilna mesta je treba odpreti za izkušene strokovnjake, tuje in domače, ki so znanje pridobili v tujini.
Kar nekaj jih je, pa v naša podjetja ne vstopijo zaradi političnih iger in pohlepa menedžerjev. Pot do odličnosti je lahko dolgotrajna in ne dopušča bližnjic, finančnih malverzacij ali zanemarjanja vseh deležnikov (odjemalcev, zaposlenih, delničarjev oziroma lastnikov itn.), sporočajo iz SZKO-a.

Potencial v državni lastnini
Z izboljšanjem upravljanja bi podjetja v državni lasti lahko dosegala 10-odstotni donos, dolgoročno pa bi k rasti države prispevala letno dve do tri milijarde evrov, pravijo v Združenju na podlagi izračunov na primeru Anglije, kjer naj bi zaradi izboljšanja upravljanja BDP povečali za šest odstotkov.
Baskija z odličnimi rezultati
Slovenija sicer od leta 1998 podeljuje priznanje za poslovno odličnost. Takrat so se odličnosti v podjetjih lotili tudi v Baskiji, kjer so po letnem obsegu ustvarjenega že močno presegli evropsko povprečje, medtem ko naša država za evropskim BDP-jem caplja za okrog 20 odstotnih točk.
Najslabša je uravnilovka
Kako doseči odličnost upravljanja, je odvisno od vsakega podjetja posebej, metod je veliko. Najslabše je težave v podjetju ali javnem sektorju reševati pavšalno z linearnim znižanjem plač in klestenjem zgolj stroškov dela, saj s tem nisi izboljšal načina dela, pove Germ. Glavni poudarek Združenja pa je: odpreti slovenski prostor za najboljše strokovnjake in reševati trenutno nekonkurenčnost slovenskih podjetij.