Iz dohodnin je bilo lani manj prihodkov, a je Durs vseeno povrnil več preplačanih vplačil, kot pa je prejel vplačil zaradi premalo plačanih akontacij. Foto: BoBo
Iz dohodnin je bilo lani manj prihodkov, a je Durs vseeno povrnil več preplačanih vplačil, kot pa je prejel vplačil zaradi premalo plačanih akontacij. Foto: BoBo

Razlog za manj pobranega davka je tudi gospodarska kriza in z njo padec gospodarske aktivnosti, ki se kaže v znižanju skoraj vseh vrst davčnih prihodkov v lanskem letu.

To se pozna predvsem pri davku, ki ga v blagajno plačujejo pravne osebe, saj so te lani vplačale 265 milijonov evrov, kar je kar 54 odstotkov manj kot leta 2012 in le dobra tretjina vplačanega v letu 2011. Poleg slabše gospodarske aktivnosti so na manj davčnega prihodka vplivale tudi spremembe davčnih stopenj in olajšav. Še leta 2010 je namreč davčna stopnja pri dohodkih pravnih oseb znašala 20 odstotkov, do leta 2013 pa se je znižala na 17 odstotkov. Zniževanje bi se moralo nadaljevati, a ga je državni zbor letos ustavil.

Manj dohodnine, a več preplačil
Durs je prejel tudi manj prilivov iz dohodnin. Ti so za 10,2 odstotka nižji in so v davčno blagajno lani prinesli 1,87 milijarde evrov. Čeprav se je obseg akontacij dohodnine zmanjšal, je moral Durs vrniti precej več preplačane dohodnine, kot pa je bilo doplačil premalo plačane dohodnine.

Lani je bilo plačanih tudi manj prispevkov za socialno varnost (za nekaj več kot dva odstotka), in sicer za 5,12 milijarde evrov, in davkov na plačilno listo in delovno silo (za 8,6 odstotka oz. 23 milijonov evrov).

Višji DDV se "pozna"
Po drugi strani pa je Davčna uprava Republike Slovenije lani pobrala več domačih davkov na blago in storitve, in sicer 6,3 odstotka več kot leta 2012. V skupnem znesku 2,42 milijarde evrov predstavlja najpomembnejši vir v tej skupini davkov DDV, katerega stopnja se je lani sredi poletja zvišala (na 22 oziroma 9,5, odstotka). Davka na dodano vrednost se je tako lani v državno blagajno steklo šest odstotkov več kot leta 2012.

Durs je pobral več davkov na premoženje, saj je njihov obseg z 253 milijoni evrov za 8,8 odstotka višji kot leta 2012. 204 milijone evrov te vsote sicer predstavlja davek na nepremičnine, kar vključuje nadomestilo za uporabo stavbnega premoženja, davek na nepremično premoženje večje vrednosti in davke od premoženja, ki jih z letom 2014 nadomešča novi davek - davek na nepremičnine. Ta naj bi po oceni vlade prinesel blizu 400 milijonov evrov.