Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 25 glasov
Ocenite to novico!
Slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin, sta podpisala sporazum o poteku plinovoda Južni tok, ki bo potekal tudi čez slovensko ozemlje.
Meddržavni sporazum o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda sta premierja Slovenije in Rusije podpisala ob 14.30 po krajevnem času. Po podpisu sta si skupaj ogledala kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo poleti v Južnoafriški republiki. Sporazum mora ratificirati še državni zbor.
K skupnemu projektu ruskega Gazproma in italijanskega Enija so pred Slovenijo že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska. Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu so se sicer začeli spomladi leta 2008, Gazprom pa še čakajo pogajanja z Avstrijo, Hrvaško in Romunijo.
Plinovod v uporabo leta 2015
Po plinovodu Južni tok naj bi vsako leto steklo 63 milijard kubičnih metrov plina, delovati naj bi začel v letu 2015, ko naj bi plin dobili tudi slovenski odjemalci. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov.
Južni tok po načrtu sestavljala dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, bo do Italije peljal tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo, od tam pa bo pod Jadranskim morjem povezan z južno Italijo.
Sedež družbe bo v Sloveniji
Sporazum sicer predvideva, da bosta družbi Gazprom in Geoplin plinovodi ustanovili skupno podjetje, v katerem bosta imeli vsaka polovičen delež, sedež družbe, ki bo upravljala oz. gradila slovensko traso Južnega toka, pa bo v Sloveniji. Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture.
Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Skupno podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani. Podjetje bo tako upravičeno do nadomestila izpada ob dodatnih davčnih obremenitvah, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči.
Trasa za zdaj še ostaja neznanka
Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo, saj Gazprom in Geoplin še pripravljata študijo o izvedljivosti projekta. Rezultati bodo predvidoma znani prihodnje leto. Med gostovanjem v MMC-jevi spletni klepetalnici je to izpostavil tudi dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Andrej Stopar. Prepričan je, da plinovod še ne bo končan do leta 2015, saj trasa še vedno ni jasna. Neznanka pa ostaja tudi, "ali bodo uporabili obstoječe Geoplinovo omrežje ali (in koliko) bodo gradili nove plinovode. Če pogledate na stran Južnega toka, je vrisana trasa prek Karavank do Arnoldsteina", razlaga Stopar.
Stopar še pravi, da si sodelovanja z Rusijo Slovenija očitno želi, ob tem pa opozarja: "Je pa v tem trenutku še precej nedorečenega, od trase do usklajenosti z evropsko zakonodajo, glede na to, da so tudi v Rusiji različna mnenja, zakaj Gazprom sploh gradi plinovode." "Pa tudi upam, da plinovodna povezanost ne bo imela za posledico zastoja v iskanju drugih alternativnih virov energije v EU-ju," še pravi dopisnik.
Grošelj: Plinovod je strateška prednost
Obramboslovec Klemen Grošelj pa je v videopogovoru za MMC dejal: "Vsekakor je prihod tega plinovoda v Slovenijo stateška prednost, ker se s tem povečuje možnost izbire dobave zemeljskega plina. Vendar je to samo polovica dela, drugo delo nam še ostaja, in sicer, da zagotovimo druge vire, npr. vire prek Jadranskega morja."
"S tem je Slovenija izboljšala svojo energetsko varnost v smislu, da bo zdaj imela več vstopnih točk. Torej, če ena izmed teh točk izpade (na primer primer rusko-ukrajinskega spora), potem imamo tukaj nekaj več alternativ, nekaj več izbire," še meni Grošelj in dodaja, da je ta projekt lahko tudi gospodarsko zanimiv, ker bo omogočil, "da Slovenija razvija neke vidike energetike, ki jih do zdaj zaradi omejenih zmogljivosti oz. omejenih dobav ni mogla razviti".
Vnaprej hvala. LP, Janez
Ali bo tam na kopnem in v morjuna zadostna in kontinuirana - varnost, da ne pride do škode narave- ali vse tako naperjeno, da se lahko zgodi ekološka nesreča, ko nebi bilo n.pr. zadostne akurative ! & Lp
www.ft.co.uk
FORMER COMMUNIST STATES DRAWN TO KREMLIN'S GAS
- Fledgling democracies in Eastern Europe under the russian coldspell threat
- Analysts believe West need to do more to strengthen role in region, Obama's strategy failing
- Report: Slovenia latest domino in Kremlin's expansionist drive
Albrightova pa lobira za nakup ameriških jedrskih reaktorjev; nič ne bo,
bomo kar k bratom Rusom šli po nakupe.
Očitno ameriška spletkarka le ni imela takšnga vpliva zadnč na brdu.
Kako nas zdejle gledajo postrani američani, rad bi videl kako jih grize zavist.
železničarji pa pravijo, da bi drugi tir od ljubljane do kranja stal 800 mio €, če zaokrožimo - milijarda....kje živimo?