Davka na dodano vrednost se je lani v proračun tako steklo 43,1 milijona evrov več kot leta 2015, znesek vplačanega davka od dohodkov pravnih oseb je bil višji za 13,9 milijona evrov, davka od dohodka iz dejavnosti pa za 2,8 milijona evrov. Povečala so se tudi vplačila prispevkov za socialno varnost ter akontacija dohodnine, in sicer za 21,2 milijona evrov.

V teh številkah je že upoštevan vpliv gospodarske rasti oz. rasti zasebne porabe, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil namestnik generalne direktorice finančne uprave (Furs) Peter Grum. Brez tega popravka bi bila številka še za približno 40 milijonov evrov višja, je dodal. Največji učinki se kažejo pri trgovini na drobno, dejavnosti strežbe jedi in pijač ter popravila motornih vozil, kaže poročilo Fursa.

Onemogočeno prirejanje za nazaj
Sistem davčnih blagajn onemogoča prirejanje podatkov o prometu za nazaj. "Tega je bilo po naših ocenah veliko," je dejal Grum.

S poročilom se je seznanila tudi vlada, in državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je kot najpomembnejše cilje poudaril evidentiranje gotovinskega prometa, poleg tega pa tudi zniževanje obsega sive ekonomije, prijaznejše odkrivanje in preprečevanje goljufij in utaj ter navsezadnje nadzor nad delom na črno in učinkovitejše pobiranje dajatev.

Ministrica: Ožamo prostor za plačevanje na roko
Tudi ministrica za finance ministrica Mateja Vraničar Erman je po seji vlade izpostavila, da so dosegli učinke na področju omejevanja zaposlovanja na črno. Kot je pojasnila, je obseg na novo prijavljenih delovnih razmerij nesorazmerno velik v dejavnostih, kjer so bile uvedene davčne blagajne. "Ena od bistvenih pridobitev davčnih blagajn je, da delodajalce sili v urejanje statusa svojih zaposlenih in se tako zmanjšuje manevrski prostor za plačevanje delavcev na roko," je dejal tudi Grum.

Ministrica je še poudarila, da imajo davčne blagajne pomemben vpliv na osveščanje tako podjetij kot posameznikov. "Ne gre le za to, da mora biti račun izdan in ga potrošnik vzame, državljani se moramo zavedati, da se ne gre obračati stran, ko gre za zadeve, ki škodijo nam kot skupnosti v celoti," je dejal tudi Božič.

Lažji nadzor in analiza
Z davčnimi blagajnami so na Fursu pridobili tudi podatke, na podlagi katerih lahko zavezance lažje nadzirajo in jih analizirajo, Grum pa je še povedal, da so stopili na rep tudi nekaterim proizvajalcem programske opreme. Nekateri so zato že morali plačati globo.

Davčne blagajne so v Sloveniji pri poslovanju z gotovino obvezne od lanskega 2. januarja. Do konca leta je bilo potrjenih več kot ena milijarda računov, vsak dan več kot 2,6 milijona, povprečen čas potrditve pa je pet stotink sekunde. "Če vas kdo prepričuje, da se računi zaradi davčnih blagajn izdajajo počasneje, to ne drži," je komentiral Grum.

Vezane knjige v omejenih primerih
V skladu z zakonom o davčnem potrjevanju računov lahko manjši zavezanci v prehodnem dveletnem obdobju še vedno uporabljajo vezano knjigo računov. Po Grumovih besedah je takih zavezancev 22 odstotkov. "Vezane knjige so se izkazale kot ustrezna nadomestna rešitev in na Fursu nismo zaznali kakšnih posebnih zlorab," je dejal Grum.

V prvih mesecih obvezne uprave davčne blagajn so inšpektorji izvajali predvsem preventivne, opozorilne in izobraževalne aktivnosti, nato pa so nadzor stopnjevali. V celem letu so izvedli 27.180 nadzorov ter izdali prekrškovne akte v skupnem znesku skoraj dva milijona evrov.