Gaspari poudarja, da država ni Rdeči križ. Foto: BoBo
Gaspari poudarja, da država ni Rdeči križ. Foto: BoBo
Vlada bo pritisnila na banke
NLB oktobra z novo finančno injekcijo
Država z rebalansom zateguje pas

.
Po besedah razvojnega ministra Mitje Gasparija je posojilna rast presahnila, kar je po njegovem mnenju "kot ožilje brez krvi". Država si bo tako prizadevala, da se NLB dokapitalizira iz zasebnih sredstev in da se izboljša njegov poslovni načrt.

Pričakujejo, da bo NLB postal dobičkonosen že v kratkem času, drugače je dokapitalizacija po njegovem mnenju le financiranje njene bilančne vsote. Od državnih bank bodo zahtevali tudi, da se udeležijo sklada za prestrukturiranje podjetij, v katerega bi prenesle delnice. Tu ne gre za slabo banko, saj bi nas to popeljalo na pot Irske, je dodal.
Glede dokapitalizacije Adrie Airways pa je povedal, da država ni Rdeči križ in da bo podjetju pomagala le, če mu bodo tudi drugi partnerji. "Če drugi partnerji menijo, da je to samo problem države, lahko gre podjetje tudi v stečaj," je poudaril.

Prisiljeno prestrukturiranje bank
Banke bodo morale prav tako ustanoviti skupine znotraj bank, ki bodo zadolžene za prestrukturiranje aktive. Obetajo se še spremembe stečajne zakonodaje, ki bodo omogočile, da upniki z vložkom v prisilni poravnavi lahko takoj skličejo skupščino in ustanovijo nadzorni svet.

Opozoril je tudi na zlorabe pri ustanavljanju novih podjetij, ker nihče ne preverja, ali je ustanovitelj v preteklih podjetjih plačal svoje obveznosti do države. Tako bodo poskušali najti rešitve, ki bodo tistim, ki so prispevali k propadu podjetij v preteklosti, prepovedali ustanavljanje novih podjetij.
Milijardo več za poroštva
Po besedah finančnega ministra Franca Križanič bosta v DZ šla dva zakona. Prvi je o razširjeni garanciji za evropski stabilnostni sklad, ki bo vrednost slovenske garancije v tem skladu povečal za 900 milijonov evrov na 3,6 milijarde evrov.
Drugi zakon je novela zakona o trošarinah, zaradi katere bi se junija prihodnje leto močno dvignile trošarine za tobačne izdelke. To naj bi v proračun prineslo 18 milijonov evrov več, ki pa bodo šli za kampanjo o ozaveščanju.

Glede rebalansa proračuna za 2012 in 2013 je pojasnil, da predviden znesek odhodkov za 2012 znaša 9,816 milijarde evrov, za 2013 pa 9,040 milijarde. Primanjkljaj bo prihodnje leto znašal 1,2 milijarde evrov, oz. 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ob predpostavki dvoodstotne rasti, leta 2013 pa 2,4 odstotka BDP-ja ali 900 milijonov evrov. Tako bi po načrtih vlade leta 2013 že spet izpolnjevali maastrichtske kriterije, ki predvidevajo primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP-ja.

Vlada bo pritisnila na banke
NLB oktobra z novo finančno injekcijo
Država z rebalansom zateguje pas