Prvo leto nove vlade je minilo v znamenju varčevanja in poskusov uravnoteževanja javnih financ, vlada pa se je lotila tudi nekaterih reform. Uspela je reforma pokojninskega sistema, sprejetih je bilo več varčevalnih svežnjev, zamrznjena so bila sredstva za plače v javnem sektorju, dana je bila olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, vpeljane so bile tudi nekatere davčne spremembe.

Kakšna je klima?
Kako trenutno gospodarsko klimo čutijo gospodarstveniki? "Gospodarski del vladnih prioritet se ne uresničuje, ker niso izpolnjeni nekateri osnovni predpogoji. Tudi pri uravnoteževanju javnih financ ni prišlo do tako velikih premikov, kot smo jih pričakovali gospodarstveniki. Veliko breme leži na socialnem dialogu, ki ni stekel tako, kot smo pričakovali sindikati in delodajalci, saj vlada ni našla načina, da bi to presegla. To pomeni, da tujih vlaganj v državo še ne bo, brez njih pa naše gospodarstvo ne bo začelo oživljati," odgovarja predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Kovšca.

Tudi Sonja Šmuc, predsednica Združenja manager, kritično opisuje prvo leto nove vlade: "Tokratna vlada je bil prva, ki se je odločneje lotila varčevanja, kar je podprlo tudi gospodarstvo. Težave, ki so se pri tem pojavile, so izvirale iz pristopa in načina varčevalnih ukrepov, ki ni bil dovolj domišljen in je začel dajati celo kontraučinke, kot je recimo močen padec domače porabe." Se ji pa pri zagonu gospodarstva zdi pomemben ukrep, ki se bo morda začel kazati z zamikom, olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj.

Čakajoč na delovnopravno zakonodajo
A se na drugi strani ni zgodilo nič spodbudnega pri zmanjšanju obdavčitve dela, ki je po besedah Šmučeve največja razvojna "cokla" našega gospodarstva. "Premalo je za zdaj narejeno tudi na področju delovnopravne zakonodaje – sam vladni predlog se je močno oddaljil od prvotnih izhodišč, ki jih je gospodarstvo pozdravilo. Vsaka vlada tudi obljublja, da bo odpravila administrativne ovire, vendar se vedno znova izkaže, da je to trd oreh," še dodaja.

Da vlada ni prepoznala, kateri del gospodarstva je še sploh mogoče spodbuditi, je očitek obrtnikov in malih podjetnikov, ki jih predstavlja Kovšca. "Razpršila se je in na eni strani reševala velike gospodarske subjekte, ker njihov propad bolj vpliva na socialne nemire, kupovala si je socialni mir s popuščanjem sindikatom, ob tem pa ni zagnala nobene večje investicije, da bi pomagala velikim gospodarskim subjektom, istočasno pa je male gospodarstvenike prepustila agoniji," meni.

Ob tem je vlada po njegovih besedah postala tudi talec bank, ki ščitijo svoje interese, in sindikatov. Ob vsem skupaj negativno vpliva še razraščajoča se politična kriza. Sonja Šmuc namreč opozarja, da gospodarstvo ne deluje v izoliranem prostoru, zato se politična nestabilnost prenaša v podjetja. Kovšca izpostavlja, da bodo državljani in gospodarstvo plačali ceno tega, da se nekateri dokopljejo do oblasti in druge z nje odstranijo. "Po mojem gre za dobro premišljeno politično igranje," dodaja.

GZS: Politiki naj se dogovorijo
Na takšno stanje so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije: "V imenu gospodarstva zahtevamo spoštovanje pravne države in urgenten dogovor ključnih političnih akterjev o nujnih ukrepih, ki jih moramo nadaljevati takoj." Še posebej jih skrbijo dodatna bremena, ki jih je vlada naložila ali pa jih je pred kratkim napovedala v obliki trošarin ali drugih prispevkov na energijo, "kar je bil za številna podjetja pravi elektrošok".

Šmučeva pa dodaja, da gospodarstveniki že od konca leta 2008 pozivajo k ukrepom za večjo konkurenčnost, a v Sloveniji preteče preveč vode, preden se prisluhne gospodarstvu in ukrepa. "Primanjkuje tudi dolgoročnega pogleda in strategije, ki se ne bi menjala z vsako vlado."