Združenje Manager podpira pokojninsko reformo, ker gre za družbeno odgovorno ravnanje, je pojasnil predsednik združenja Dejan Turk. "Vemo, da danes v pokojninsko blagajno vplačamo približno tri milijarde evrov, vplačamo pa približno štiri, kar pomeni, da se mora ta razlika izplačati iz drugih blagajn. Vemo, da pokojninski sistem sloni na starem modelu, ko je bila demografska struktura povsem drugačna, pa tudi pričakovana življenjska doba," je dejal Turk.

"Reformo podpiramo predvsem zaradi dolgoročne naravnanosti. Da se ustavi nadaljnji padec pokojnin, da se zagotovi pravičnejše izplačevanje, da bo pokojninska blagajna stabilna in bo zagotavljala varnost za vse generacije, pomembno pa je tudi, da se za gospodarstvo stroški ne bodo povečali," je še poudaril.

"Demografska slika kaže, da je treba nekaj storiti"
S Turkom se strinja tudi predsednik GZS-ja Stojan Binder. Temeljni razlog za podporo GZS-ja pokojninski reformi je demografska slika, ki kaže, da je treba nekaj storiti, poleg tega je alternativa zelo slaba - to je dvig prispevne stopnje za delodajalce. Opozoril je še na padec ratinga državi, posledično pa dražja posojila.

V GZS-ju sicer imajo tudi nekaj pomislekov, ki pa bi se jih po Binderjevem mnenju v okviru socialnega dialoga dalo rešiti. Skrbi ga predvsem za starejše delavce, a verjame, da se jim bo dalo z določenimi ukrepi omogočiti, da čim lažje dočakajo pokoj, poleg tega pa so tu tudi mladi.

Tudi podpredsednik Združenja Manager Franjo Bobinac meni, da je pokojninska reforma potrebna, predvsem zato, ker se življenjske razmere spreminjajo, kakovost življenja starostnikov se spreminja in živijo dlje, poleg tega pa so razmere v slovenskem poslovnem okolju zaostrene. Ni potrebna zgolj pokojninska reforma, ampak tudi druge strukturne reforme, je dejal Bobinac in izrazil upanje, da se bodo te nadaljevale. Tudi sam je izrazil nasprotovanje morebitnemu dvigu prispevnih stopenj in opozoril na morebiten padec ratinga Slovenije. Menil je, da je debata o pokojninski reformi preveč politično obarvana, da bi bilo treba več besed nameniti dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Reforma ne bo rešila naših težav, bo pa pripomogla k dvigu konkurečnosti
Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je prav tako dejal, da je reforma nujna in neizogibna. Zadnja leta so po njegovem mnenju navrgla enega ključnih argumentov, zakaj je pokojinska reforma potrebna. Slovenija se je v zadnjih letih začela močno zadolževati, saj celotno javno blagajno - ne samo dela pokojninske - financiramo z dodatnim zadolževanjem. Če torej pokojninske reforme ne bi bilo, je opozoril Hribar Milič, bo sledil slabši rating. Pokojninska reforma naših problemov ne bo rešila, bo pa pripomogla k reševanju godrijskega vozla, ki se imenuje konkurenčnost, je opozoril generalni direktor GZS-ja.

Dodal je, da podpora pokojninski reformi ne pomeni reševanja vlade oziroma podpore koaliciji, saj so hkrati zelo kritični do vlade, da hkrati z dvigom minimalne plače ni bila pripravljena tudi reforma trga dela, zdravstvena reforma in druge. Treba je dvigniti konkurenčnost, saj se trenutno v Sloveniji delovna mesta ne odpirajo, je opozoril, ampak se delodajalci ozirajo čez mejo, kam po cenejšo delovno silo.

Binder se je strinjal, da je bila s sprejetjem dviga minimalne plače zamujena edinstvena priložnost sprejetja neke celostne strategije razvoja gospodarstva. Sindikalnim zahtevam je bilo takrat zadoščeno, od takrat naprej pa so se pripravljali zakoni oziroma reforme, ki bi deloma tudi posegle v pravice delavcev, čemur pa sindikati nasprotujejo. Tudi zato se je Slovenija znašla v takšnem položaju, kot se je, je opozoril Binder. Vsi štirje sogovorniki so se strinjali, da je socialni dialog nujen.

Bobinac je opozoril, da je zanj (in bi morala biti tudi za državo) ključna konkurenčnost. V Sloveniji je kakovost življenja zelo pomembna, le s konkurenčnostjo pa bi jo po njegovem mnenju lahko dosegli.

"Pokojninski zakon je še premalo radikalen"
Hribar Milič je dejal, da je zakon za gospodarstvenike celo premalo radikalen glede na to, kakšne spremembe pričakujemo v makroekonomskem okolju. V njem je kar nekaj rešitev, ki jih je vlada vgradila v zakon kot popuščanje sindikatom v upanju, da bodo tudi oni podprli zakon. Gospodarstvo se je zavzemalo za bolj ekspliciten zakon, za krajša obdobja, za višje maluse. Opozoril je, da če bo zakon zavrnjen, bo najbrž treba prihodnji zakon sprejemati tako, da bodo Slovenci in Slovenke morali sprejeti radikalnejše rešitve.

Na vprašanje, ali z morebitno potrditvijo pokojninske reforme ne preprečujemo sprejetja boljšega pokojninskega zakona, je Hribar Milič dejal, da je bilo veliko socialnega dialoga, a konsenza nismo dosegli, saj teh v Sloveniji zaradi nizke stopnje zaupanja v institucije, pravne države, tudi menedžment, ni mogoče doseči.