Gospodarstvo

Poudarki

  • Alternativa je tudi aplikacija Taxissimo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 34 glasov Ocenite to novico!
taxi
V Ljubljano prihaja mobilna aplikacija, s katero bo mogoče s tremi kliki naročiti taksi. Foto: BoBo
       Hopin vidim kot dobro rešitev, kot vmesnik med obstoječo taksi situacijo pri nas in med Uberjem, ki prihaja. Uber ni samo slab, njihova rešitev je pokazala, da je to prava smer. Je pa treba vzeti v poštev obstoječo taksislužbo in se vprašati, zakaj je regulirana tako, kot je.       
Jaka Oman
Vodja Hopina Slovenija, Jaka Oman, je v ta izziv po lastnih besedah ugriznil bolj po naključju. Prej je delal v trženju in razvoju aplikacij različnih podjetij. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       Nekateri ljudje so mislili, da bo pri Uberju nenehen pritok naročil. Pa jih pač ni. Potem obstanejo s posojili za avto, prihodek na uro je nizek, kar slišimo iz Londona ... Računajo na Uber, pa ne morejo, ker ta ni usmerjen v ustvarjanje možnosti za posameznega voznika.       
       Nekje sem prebral, da Uber sploh ni imel možnosti vstopa na slovenski trg. Zakaj smo pa mi lahko? Ravno tako imamo aplikacijo za naročilo prevoza s številnimi informacijskimi storitvami. Možnosti so, ampak oni očitno želijo, da njihovi vozniki delajo brez licence. Evropa daje jasen signal, da to ni več najboljši pristop.       
false
Na trg avtomobilskih prevozov je jeseni vstopil tudi LPP. Ponudil je 20 avtomobilov na klic. Foto: BoBo
       Ne smemo gledati tako črno-belo, kot se dogaja v tej polarizaciji "Uber - da ali ne". Tako se jo zelo hitro predstavlja v medijih. Uber je naš tekmec. Mi si ne želimo, da pridejo v Ljubljano, ker to *pomeni težje delo, če smo čisto iskreni. Če pa pridejo, bomo poskušali biti boljši od njih. Biti pa moramo zadržani do Uberjeve dikcije, da bodo prišli takrat, ko bo zakon zanje pripravljen. Da neka ameriška multinacionalka daje takšne izjave, ni dober signal. Moramo razmisliti, kaj si sami želimo, in jih povabiti kot enega izmed ponudnikov, ne pa edinega. Uber je največji. Zakaj pa ne Lyft? Zakaj ne mytaxi? Ponudnikov je po svetu ogromno.       
Taxissimo
Podobna alternativa Hopinu je slovenska aplikacija Taxissimo, prav tako nastala letos. Foto: Taxissimo
       To, da so dispečerji začeli razmišljati o nadgranji aplikacije, da so začeli izboljševati svoje storitve, to prinaša napredek in je dobro za uporabnika.       
Uber
Uber so taksisti marsikje po svetu pričakali z demonstracijami. Foto: AP
Volvo in Uber samodejno vozilo
Dolgoročna vizija Uberja nasploh ne vključuje voznikov. Takoj ko bo mogoče, bodo vzpostavili floto taksijev brez voznika. Enega (volvo) so poskušali tržiti nedavno. Foto: Volvo

Dodaj v

Hopin: Kot Uber bi lahko delovali še danes. Pa ne smemo.

Prva slovenska aplikacija za naročanje taksijev
16. december 2016 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prva aplikacija za naročanje taksijev v Sloveniji, Hopin, je kljub šikaniranju preživela prvega pol leta. Njen prvi mož Jaka Oman jo vidi kot dober vmesnik med Uberjem in obstoječim cehom.

Digitalizacija sproža večje spremembe na praktično vseh področjih. Prevoz ni izjema, pri čemer računalniki nadomeščajo vse več človeških opravil. Po številnih mestih sveta že dolgo preizkušajo avtomobile brez voznika, Nikola Motor Company je pravkar predstavil brezšoferski tovornjak, ki bo lahko tovor odvažal tisoče kilometrov stran.

Taksistov brezpilotni avtomobili še ne ogrožajo, so pa vse bolj na udaru tisti, ki jim posredujejo naročila. To so dispečerske centrale, ki prejemajo klice prevoza iščočih in ustrezno usmerjajo taksiste, v zameno pa odškrnejo delček voznine. Storitev se seli v oblak. Mobilnih aplikacij za naročanje taksijev je po svetu veliko, letos poleti pa je prva prišla v Slovenijo: slovaški Hopin.

Vodja slovenske izpostave Hopina, Jaka Oman, je za MMC spregovoril, kako so preživeli viharnega pol leta in kako se pripravljajo na prihod tistega, ki se ga bojijo tudi taksisti, Uberja.


Minilo je skoraj pol leta. Če potegnemo črto: je Hopinu uspelo prodreti na slovenski trg ali ne? Pokašljuje, je v polnem zamahu, bo čez pol leta še obstajal?
Zagotovo mu je uspelo. Imamo vse več voznikov in uporabnikov, rastemo. Uspelo nam je prebiti led. Sicer ni bilo enostavno niti poceni. Ampak pomembno je in zelo nas veseli, da so ljudje zadovoljni z uporabniško izkušnjo. Negativnih odzivov dobimo zelo malo. Sicer ostaja ena stvar, ki je za uporabnike negativna. Ravno zdaj, ko je bil v Ljubljani koncert Ritem mladosti, je sistem zaznal enormno količino zahtevkov za vožnjo. Več kot desetkratnik običajnega. Avtomobilov je seveda zmanjkalo, ker je bilo nemogoče peljati vse, ki so to želeli.

Kateri led ste prebili? Na kakšne zagate ste naleteli?
Poleti so po nas udarili večji dispečerji. Sredi avgusta, malo po našem začetku, so svojim voznikom prepovedali sodelovanje z nami. Marsikateri taksist je želel stranke dodatno iskati tudi s pomočjo naše aplikacije, toda postavljen je bil pred prepoved. Večina je bila skeptična in je opustila Hopin, ni se želela odpovedati svojemu največjemu viru zaslužka. Mi jim takrat nismo mogli zagotoviti dovolj dnevnih naročil. Zato smo septembra okoli 15 taksistom ponudili zagotovljene prihodke; garancijo, da če so v aplikacijo prijavljeni dovolj ur, dobijo toliko in toliko sredstev povrnjenih. To je bil prvi led, ki smo ga prebili. S tem smo počasi zagotovili stalno ducat avtomobilov na zemljevidu ves dan. Nato smo ponudili denarne spodbude, več kot je nekdo opravil voženj, večjo finančno nagrado je dobil. S tem smo hoteli zagotoviti tisti minimalni dnevni prihodek, ki si ga taksist želi: med 70 do 100 evri. Ni jih lahko narediti, to smo videli.

Novembra smo prebili še drugi led. Povezali smo se s povsem novo dispečersko službo, Intaxi. Z njim sodelujemo tako, kot smo spočetka želeli sodelovati z večjimi dispečerji. Torej, da njihovi vozniki, ki ne dobijo dovolj naročil in bi želeli še kakšno naročilo več, prostor popolnijo s pomočjo Hopina. Tega večji dispečerji pač ne pustijo, pa čeprav so taksisti samostojni podjetniki, njihovi partnerji. Intaxi nam je z dodatnimi vozniki omogočil, da smo skupno število voznikov povečali na več kot 50 avtov, ki so na voljo noč in dan.

Torej na nasprotovanje niste naleteli pri taksistih, temveč so vas na nož pričakali pri dispečerskih službah, kot sta Metro in Laguna?
Taksisti si pač želijo delati. Hočejo naročila in mi smo lahko dodaten vir strank. Voznik lahko naročilo prejme od dispečerske službe, pobere lahko koga s ceste ali pa dobiva klice stalnih strank. Kombinira različne vire. Mi smo se želeli priključiti kot še četrti vir. Te večje službe so tiste, ki so lastne voznike omejile in nam onemogočale hitrejšo rast. Na nobenega sicer ne bom kazal s prstom.

Te službe večino že imajo svoje lastne aplikacije.
Večji jih imajo, ampak očitno se ne uporabljajo. Uporabniška izkušnja očitno ni dovolj na ravni. Če pogledamo število dolpotegov na platformi Google Play, oni vsi skupaj nimajo niti polovico toliko kot mi. Pa smo na trgu šele pet mesecev.

Nekoga so motili tudi vaši plakati. Kar je nenavadno, glede na to, da ste v bistvu konkurenca drugim dispečerjem, in ne taksistom.
Takoj po lansiranju aplikacije smo oglaševali tudi na plakatih po mestu. Tam-tam je dal uradno izjavo, da tako obsežnega poškodovanja njihovih plakatov še niso zaznali. Nekdo očitno ni bil zadovoljen z našim prihodom. Kdo je to počel, ne vem. Vem pa, da taksisti sami proti nam nimajo nič. Mi jim z napredno tehnologijo prinašamo več naročil. Ne prinašamo nižjih cen, ne silimo jih v cenitev. Ne prinašamo novega voznega parka, torej dodatnih taksistov že obstoječi množici, ki bi si morala deliti obstoječo količino naročil.

Nekaj pa manjka. Tisti tradicionalni šum ozadja, ko taksisti čebljajo prek radijske postaje.
Ne vem ... mislim, da tega nihče zares ne pogreša [smeh]. Morda ima kdo nostalgijo. Postaje se pač ukinjajo, nadomeščajo jih informacijske rešitve.

Se nameravate širiti v druga mesta? Maribor, Koper ... ?
Iz Bratislave dobivamo indikacije, da čas za širitev še ni prišel. Vsekakor si to želimo in težnja je v tej smeri, ne nazadnje tudi na Slovaškem poslujejo v več mestih. Ampak za zdaj nimamo konkretnih načrtov in datumov.

Glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik je v jesenskem intervjuju za MMC med drugim dejal, da bi morali prebivalci sami priti na dan s kakšno dobro idejo, z boljšo ponudbo na podlagi "poznavanja terena", ki bi lahko v kozji rog ugnala tudi Uber. Grobelnik je nakazal, da ima sam nekaj idej, bili ste v stiku z njim. Se je kaj zanimivega porodilo?
Neke ideje so bile nakazane. Gredo pa v smeri, da bi s pomočjo informacijske tehnologije bolje združevali povpraševanje in ponudbo. Torej, da je taksi res tam, kjer je povečano povpraševanje. Poleg tega bi radi uporabnikom zagotovili čim boljše informacije, kako lahko potuje s točke A na točko B z različnimi oblikami prevoza, ne le s taksiji. Da ne izgublja časa s stanjem in čakanjem. Več za zdaj ne morem povedati.

Delovno-socialni status taksistov. Kako je pri vas urejen? Tema je po medijih završala zaradi Uberja, ki po sodiščih dokazuje, da vozniki niso njegovi zaposleni, temveč zamozaposleni partnerji.
Mi sodelujemo z obstoječimi taksisti, ki že delujejo na trgu in lahko kombinirajo z več viri naročil. So naši pogodbeni partnerji, tako kot povečini velja pri večjih dispečerjih na klic. Ob tem je pomembno, da Uber sam svojim voznikom ne dovoli sodelovanja z drugimi. Uberjev voznik je samo Uberjev. Naši taksisti pa imajo vsa dovoljenja, da delo dobijo tudi drugje. Od nas v principu niso odvisni in so zato zares partnerji.

Če je velika večina taksistov že zdaj samostojnih podjetnikov, čemu zdaj protesti dela medijev in javnosti ob napovedanem prihodu Uberja? T. i. prekarizacije poklica ne prinašajo nove informacijske storitve, temveč se je to že zdavnaj zgodila.
Mi si prizadevamo za to, da res vsakemu taksistu poskušamo zagotoviti dovolj naročil, da se mu mesečna računica izide. Bratislavski Hopin ne povečuje števila voznikov, čeravno številni čakajo na vstop v sistem. Lahko bi, pa ne. Drži neko vzdržno številko. Kolikor sem zasledil iz medijev, Uber želi samo več in več avtomobilov. Ko bomo mi v Ljubljani enkrat zrasli na to točko uravnoteženosti, ne bomo več najemali. Čeprav bi s tem skrajšali čas prihoda. Po mojih informacijah drugi dispečerji ravnajo podobno kot Hopin. Uber ne sledi zares cehovskim pravilom.

Tu nastane nejasna, konfliktna situacija med značilnostmi t. i. delitvene ekonomije in cehovsko ureditvijo. Ljudje, ki popoldne družinski avtomobil še za nekaj ur zaženejo za dodaten zaslužek, res izkoriščajo še neizkoriščene zmogljivosti znotraj družbe. Obenem opravljajo storitev, ki je zelo podobna taksistovi. Taksist pa, kot je znano, mora pridobiti kup dovoljenj in plačati kopico dajatev, da se sploh lahko vključi v trg, pa tudi pozneje. Nelojalna konkurenca ali zgolj pravna praznina?
Ko naročiš prek Hopina, pride voznik, skočiš v avto, se pelješ na točko B in plačaš. Pri Uberju je enako. Mi sledimo popolnoma vsem pravnim pravilom, Uber s storitvijo Uber X očitno še ne. Storitev sama pa je v bistvu enaka, je prevoz s taksijem

.

Kje potegniti mejo med delitveno ekonomijo in državno reguliranim poklicem? Delitvena ekonomija je očitno nekaj, kar je v družbi lahko koristno in kar je veliko ljudi tudi vzelo za svoje. Do neke mere je smiselno ljudem pustiti, da svoje neuporabljene zmogljivosti ponudijo drugim, na tak ali drugačen način. Airbnb konkurira ponudnikom prenočišč, Prevoz.org v praksi študentarije raznim državnim železnicam in avtobusom ... Neodgovorjeno vprašanje ostaja, na kateri točki se storitev spremeni v poklic in hodi v zelje ljudem, ki so podvrženi regulaciji. Imate vi odgovor?
Priznati moram, da nisem ravno najbolj pameten in težko podam nek trden odgovor, kje je meja med delitveno ekonomijo in obrtjo. Ampak to je zdaj ključno. Imamo ceh in imamo ljudi, ki želijo početi nekaj podobnega kot ceh. Osebno mi je delitvena ekonomija super. Deljenje avtomobilov (car sharing) je odlična zadeva. Vzameš avto, ga pustiš, nekdo drugi ga uporabi naprej ... Niti nimam težave s tem, da je to dobičkonosna dejavnost. Večjo težavo oziroma bolj zadržan sem ob tem, da te oblike ekonomije kar prehitevajo zakonodajo. So na trgu, delujejo za dobiček, prejemajo ogromne količine naložbenega kapitala, pa mogoče sploh ne delujejo zakonito.

Ljudje so očitno zagrabili za te možnosti. Jih očitno potrebujejo. A je zdaj to signal, da je treba denimo storitev taksijec deregulirati? A lahko zmanjšamo stroške in poenostavimo sisteme pridobivanja licenc? Če so očitno ljudje pripravljeni sesti v avto in plačati nekemu sleherniku zaradi dobre ocene na aplikaciji? Mi razmišljamo v tej smeri. Na Hopinu nimamo težav z nobeno možnostjo. Aplikacija je pripravljena. Še danes lahko deluje tako kot Uber. Ampak ne smemo! Odgovarjal bom jaz, še bolj v Bratislavi, pa nekdo bo taksiju potrkal na okno in dejal: "Fant, tako se ne dela." Uber je očitno tako velik, da se mu nekaj več pusti. Mi nismo proti Uberju, smo pa proti temu, da na trg vstopa pod drugačnimi pogoji kot mi. Kjer koli naj že bo ta meja, po kateri sprašujete ... pomembno je, da je za vse enaka.

Ko smo že pri uvajanju novosti in pri domačih primerjalnih prednostih. Hopin so napisali na Slovaškem leta 2012. Zakaj se tega nihče ni spomnil v Sloveniji leta 2010?
Po mojih informacijah - ne dajem roke v ogenj - se je en tak poskus v Sloveniji že zgodil. Imena se ne spomnim, poskus pa je padel v vodo. Iz istega razloga, ki bi čez rob lahko pahnil Hopin, a ni. Imeli smo finančno podporo Bratislave, ki je res vlagala v trg in prebila led. Mogoče ste pred kratkim zaznali lansiranje aplikacije Taxissimo. Deluje podobno kot Hopin. Prišli so na trg in domnevam, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev jih je po dveh, treh mesecih zelo malo opaziti. Vsaj jaz jih ne, in taksisti, s katerimi komuniciram.

Nekoč se je pri nas za slabe izdelke reklo, da so narejeno malo po češko. Češka in Slovaška sta bila stereotipno zapisani kot neki inferiorni državi. A nekoč v preteklosti je bilo nasprotno, bili sta visoko razviti, Češka je imela pred 2. svetovno vojno celo najboljše tanke na svetu. In zdaj ravno s tega območja k nam zdaj prihajajo tehnološke rešitve, ki skušajo biti korak naprej. Prav leta 2012 se je, denimo, v slovenskih medijih pojavil Piano, pa še se najde.
Aplikacija za navigacijo Sygic je slovaška, pa še marsikaj. Praga je bila pred vojno ogromno, slavno mesto, raven je bila visoka, ljudje so pametni. Vmesni sistem jih je sicer zamrznil v času ali kako bi temu rekli ... zdaj pa se hitro razvijajo. Se oni tudi toliko ukvarjajo sami s sabo, kot se mi? Očitno ne. Oni sicer pravijo, da je nam Slovencem še vedno bolje, kot je njim, mi vidimo, da se oni bolje razvijajo in da so uspešnejši. Morda drug drugega mešamo. Da, Slovaška je na veliko področjih danes zelo razvita. Naši šefi v Bratislavi so očitno sposobni in dobro peljejo svojo zgodbo in v nobenem primeru ne bi rekel, da se posla lotevajo po češko [smeh].

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
povratnik12
# 16.12.2016 ob 07:10
taksisti so kar dolgo počeli kar so hoteli.... neizdajanje računov je bila stalna praksa, tarife pa, kakor se jim je zdelo.... ko pa so dobili konkurenco pa cvilijo
samba
# 16.12.2016 ob 06:36
Da se ne bi kdo spomnil kakšne konkurence taksistom.
V Sloveniji konkurenca ni dovoljena.
zapatist
# 16.12.2016 ob 10:58
@juk

Meni kot potrošniju je čisto vseeno ali se peljem z Metrojem, Uberjem, Hopinom...whatever...pomembno mi je razmerje med kvaliteto in ceno.

Kot državljan pa sem zainteresiran, da za vsa podjetja na našem trgu obstajajo enaka pravila...šele tako je sploh možno govoriti o konkurenci.
melanholik
# 16.12.2016 ob 09:53
@Canis.Lupus
Bolje rečeno prevoz je mrtev poklic - na zahosdu. Se pravi vsi dostavljalci, tovornjakarji ... vsa logistika. To je zelo trd oreh in bo še veselica kako prehod izvesti brez da kaka ustanova gori ....

Tovornjakar mrtev poklic? Mislim, ne vem, vsakič ko zapeljem na katerokoli avtocesto (ja, na zahodu) imam popolnoma nasproten vtis. Vozi se več kot kadarkoli doslej. Edino če misliš, da je to zato, ker se lahko zanašamo na suženjsko delovno silo z vzhoda. No, vidiš, tu pa vidim potrebo po državni intervenciji.
MatejP
# 16.12.2016 ob 09:21
dolpotegov??? Temu se drugače po slovensko reče "prenosov". Nekdo, ki se ukvarja z IT-jem, bi take stvari pa že lahko vedel. Razen če je to spet nek novinarski "spaček".
zapatist
# 16.12.2016 ob 10:52
Ali naročiš taxi prek telefonskega klica ali pa prek aplikacije je samo stvar tehnologije in popolnoma nič spornega samo po sebi, dokler dispečer upošteva zakonodajo.

Kot razumem Hopin jo, torej wellcome. In kot razumem se ji Uber poskuša izmikati oz. celo pritiska na države, naj jo spremenijo, torej je še kako sporen.

Kar pa se pojmom delitvene ekonomije in povezave Uberjem tiče, pa je cinizem...pri Uberju gre za ogromno podjetje s ciljem dosegati profite in izogibanja plačilu dajatev in upoštevanja regulacij, da bi bili na ta način bolj konkurenčni.

Delitvena ekonomija..lepo prosim..

Če pa bi tudi Uber upošteval zakonodajo kot ostali dispečerji...pa ni panike..naj pride v Slovenijo in se s konkurenco spopade pod enakimi pogoji.
melanholik
# 16.12.2016 ob 10:57
juk
# 16.12.2016 ob 10:53
Prijavi neprimerno vsebino
jazmislim se pač z Uberjem ne boš vozil. Kje je problem? slovenceljski strah pred konkurenco. Tipično

Veš, varstvo standardov delavskih pravic ni samo stvar ljudi kot potrošnikov, marveč ljudi kot državljanov. V resnici je laž, da se ljudi da zreducirati na potrošnike, državljanske pravice pa so enake potrošniškim, ena od največjih zmag neoliberalizma. Ne, ne gre za stvar potrošnikov kot posameznikov, pač pa za raven pravic, ki jo je treba zagotavljati kolektivno.
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 10:00
samba --- 16.12.2016 ob 06:36
Da se ne bi kdo spomnil kakšne konkurence taksistom.
V Sloveniji konkurenca ni dovoljena.
+17
-2


-----------

Čakaj malo, ali je taksist eden ali jih je več? Ali je dispečersko podjetje eno, ali je v mali Sloveniji več takih podjetij? Zakaj potem ni konkurence?

Ko bo pa samo še Uber iz Kalifornije, globalno gledano res ne bo konkurence. In vendar ima zgornji komentar polno vrečo spontanih všečkov.
hehet
# 16.12.2016 ob 08:54
Čakam da levica sproži proteste in zahteva razglasitev taksistov za zaščiteno vrsto v imenu nacionalnega interesa.
jazmislim
# 16.12.2016 ob 10:35
Bravo..naj živi deregulacija in suženjstvo tujcem, za katere bomo delali, oni pa pobirali do %!!!! (UBER)
jaz mislim, da nihče ne razmišlja o tem, da je zaposlen taksist s pravico do bolniške in nadzorom nad delovnim časom s predpisanim dnevnim in tedenskim počitkom voznik, ki nas bo tudi ob enih zjutraj varno prepeljal. Cena je temu primerna, ker je taksist tudi človek, ki mu v nabiralnik vržejo položnice, ki gre v trgovino in plača toliko kot vsak, ki si rad privošči kakšno pivo in kino, ki zasluži dostojno plačilo za delo in vzdrževanje vozila, da bo varno.
in to je regulativa, ljudje božji, regulativa je za državljane, da so stvari in storitve take, da so varne, zagotovljene, da so...
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 09:41
Tu nastane nejasna, konfliktna situacija med značilnostmi t. i. delitvene ekonomije in cehovsko ureditvijo. Ljudje, ki popoldne družinski avtomobil še za nekaj ur zaženejo za dodaten zaslužek, res izkoriščajo še neizkoriščene zmogljivosti znotraj družbe.
------------

"FDVjevci" so lansirali nov pojem, delitveno ekonomijo, "liberalizatorji" pa jim pri tem ploskajo? Gfre pri tem res za kaj tako zelo novega. Vedno so se našli ljudje, ki so bili pripravljeni popoldne žrtvovati nekaj prostih uric v upanje po dodatnem dodatnii zaslužku, na primer z direktnim marketingom. Vedno se je tudi našel kdo, ki jih je bil pripravljen organzirati. eden takih je bil do nedavnega celo najpremožnejši Slovenec.

Vprašanje je seveda, kdo od nas želi živeti v delitveni ekonomiji,v katerii se nas vsako popoldne lahko spomni kakšen od naših nadobudnih sorodnikov, ki je pripravljen nekoliko deliti svoj prosti čas, pri tem pa nam ukrasti naš prosti čas v upanju, da bo nekaj zaslužil tako, da nas posiljuje z neumnostmi.

Včasih smo delitveni ekonomiji rekli fuš, vendar ima ta izraz izgleda dandanes pejorativen pomen, ker se nekaterim zdi, da so ljudje nekoč fušati, ker se v komunizmu v rednem času ni dalo dovolj dobro zaslužiti. Za nove čase si je bilo zato treba izmisliti strokoven izraz, ki bo odražal prednosti svobodnega kapitalizma.

Je pa teko, da smo nekoč fušali na tisoče možnih načinov, vsakdo je pri tem počel, kar je najbolje znal, v teh novih časih pa se bomo šli delitveno ekonomijo na enoten mačin, in bodo vsi fuša potrebni lahko zgolj konkurirali taksistom. Če bo imel zdravnik pripravnik na primer minus v družinskem proračunu, popoldne za dodaten zaslužek ne bo smel zdraviti, bo pa lahko sklenil pogodbo z Uberjem iz Kalifornije in s svojim avtom po Ljubljani prevažal tuje turiste.

Je pa težava, da vse tele nadobudne delilne ekonomiste moti, da je trg preveč reguliran za izvedbo njihovih zamisli . Saj so drugi trgi regulirani še bolj, ampak tukaj je videti iz Kalifornije neizmeren pritisk, da se najprej povsem sprosti vsa prevozniška zakonodaja, vključno z vso splošno delovno zakonodajo. Me zanima, če bo po tej deregulaciji možno, kot je nekdo predlagal, da kdorkoli lahko kupi avtobus in se brez kakršnihkoli administrativnih ovir gre avtobusno prevozništvo, pri čemer lahko potnike pobira in odlaga, kjerkoli se njegovi app zljubi.
zapatist
# 16.12.2016 ob 14:53
@juk
Definitivno pa pozdravljam razbijanje konkurence tudi na tem področju.

To vidimo...samo ni nam jasno zakaj se zavzemaš za razbijanje konkurence, temveč raje navijaš za prilagajanje pravil multinacionalkam.
nuLanuLa
# 16.12.2016 ob 11:15
Sem za, sam če ji lahko uporabljajo registrirani taxisti, ne pa vsak mulc, ki ma avto od fotra in 5 minut časa.
mikic007
# 16.12.2016 ob 10:17
Zakaj ne bi deregulirali vsega? Aplikacijo lahko prenesemo na vse sfere, od zdravstva do politike, glede na oceno potem izbiramo med ponudniki. Seveda verjamem, da ocena ne bo predmet manipulacije glede na procent, ki ga je ponudnik pripravljen poslati v Kalifornijo... In vsi bomo srečni, ko bomo lahko pošiljali 10+% v ZDA.
melanholik
# 16.12.2016 ob 16:48
juk

# 16.12.2016 ob 14:21
Prijavi neprimerno vsebino Oliva ista zgodba je pri uberju. S tem da uber pobere 20% od cene prevoza. Uber je neke vrste špediter za prevoze ljudi. Tako kot špediterji in prevozniki nimajo iste zakonodaje, tudi Uber in taksisti ne morejo imeti iste zakonodaje. Tudi Bolha in Mercator nimata iste zakonodaje

Si prebral tole?
Ob tem je pomembno, da Uber sam svojim voznikom ne dovoli sodelovanja z drugimi. Uberjev voznik je samo Uberjev. Naši taksisti pa imajo vsa dovoljenja, da delo dobijo tudi drugje. Od nas v principu niso odvisni in so zato zares partnerji.

Z drugimi besedami, Uber svoje voznike veže nase. Ali še bolje rečeno, svoje voznike zaposluje, čeprav se izogiba obveznostim, ki iz tega sledijo. In če je temu tako, potem ne moreš reči, da gre le za dispečersko podjetje. Imajo kar lepo svoje voznike, torej so tudi prevozniško podjetje. Je pa res, da se to na vse kriplje trudijo zanikat. Ampak no, na evropskih sodiščih jim ne gre preveč dobro.
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 14:01
juk --- 16.12.2016 ob 13:09
Uber sploh ni taksi služba, je zgolj aplikacija ki povezuje naročnika in storitev. Zato preprosto to ni isto kot taksi. Hopin in Uber sta si precej podobni storitvi.
----------

Moja garaža tudi ni trgovina, saj ne ustreza niti najosnovnejšim pogojem, ki morajo veljati za trgovske objekte. Je samo prostor, ki povezuje kupce s proizvajalci izdelkov.

Šalo na stran. Tudi dispečerska podjetja niso taksisti, ampak zgolj "telefonska centrala" oziroma "klicni centri", kar so tehnološke predhodnice sedanjih "app". Zakaj bi za "app platformo" veljali drugačni predpisi, kot za "klicni center". Če ni razloga za to, zakaj potem tak cirkus. Uber naj odpre dispečersko podjetje in prične poslovati z enakimi pravnimi posledicami.

Če se jaz odločim narediti app za posredovanje zdravstvenih storitev, komu lahko potem pošiljam pacient?. H komurkoli, ki ima doma skalpel, oksimeter in merilnik krvnega tlaka? Bi pa taka aplikacija močno skrajašala problem čakalnih vrst v zdravstvu, samo na ustavnem sodišču je treba še ugotoviti, ali mora zdravstvena blagajna te storitve pokrivati 100% ali morda samo 85%.
izo
# 16.12.2016 ob 11:31
Sem za, sam če ji lahko uporabljajo registrirani taxisti, ne pa vsak mulc, ki ma avto od fotra in 5 minut časa.

potem te firme crknejo v momentu, ker je to predrago. pri nas bodo mogoče licencirani taksisti še dovolj neumni, da bodo šli v to pod pogoji, ki jim verjetno ne omogočajo rentabilnosti, igurno pa potem v drugi fazi, ko se pogoji zaostrijo, vendar to je poslovni samomor, saj ravno na tak način uber ipd delajo monopol, ker jasno potem pošten posameznik, ki hoče delovat pod uradno zakonodajo, ne more poslovat.
takstisti po tujini ipd so bili tako edini, ki jim je to jasno in so se od prvega dne temu uprli. namesto da bi se kaj naučili od njih, kako se zaščiti interese, se jim še bolj ugodi in se jim prilagodi zakonodaja ipd, da bodo na koncu opeharili prav vse branže, kjer se da še kaj denarja izpulit iz denarnic potrošnikov. nižanje pogojev za trgovce je šolski slovenski primer, skoraj zagotovo sledijo tudi ostale dejavnosti.
nemce,m in ostalim je postalo jasno, samo mi pa še vedno izvjajamo disiplino kičme, da ima lahko trtja stran korist, mi pa izgubljamo srednji razred in splošni državni standard. če je bil to colj naše osamosvojitve, ne vem..
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 14:39
juk --- 16.12.2016 ob 14:31
Torej le imajo zaposlene. Spet prikrajas po svoje, kot znas le ti
-------

Komurkoli normalnemu ni potrebno veliko soli v glavi za razmislek, da je za poganjanje tolikšnega števila taksijev, kot jih poganjata ta dva dispečerja po Ljubljani, tistih "10 do 19" potrebno samo za kontinuirano podporo klicnega centra. Če pa imajo kakšnega taksista tudi zares zaposlenega, bi ga v veliki množici pogodbenih sigurno odzaposlili v zameno za odvezo vseh zakonskih obveznosti za opravljanje svoje dejavnosti.

Si bil torej na spletni strani Metro? Si si potem na svoj pametni telefon že naložil njihov sveti gral delilne ekonomije?
zapatist
# 16.12.2016 ob 13:54
@juk
Tudi hopin je cenejši od vseh ostalih.

Mah ni...v povprečju tam tam kot nek metro...če ni celo dražji..saj na primer ne objavlja cen čakalnih ur npr...

Ampak ravno primer Hopin je ta, da kdor hoče upoštevti našo zakonodajo nima s strani države nobenih problemov...naj enako stori še Uber pa je..
zapatist
# 16.12.2016 ob 13:18
In supermarket ni trgovina...je zgolj..je zgolj prostor ki povezuje proizvajalca in kupca, kneda..?
zapatist
# 16.12.2016 ob 13:17
@juk
Uber sploh ni taksi služba, je zgolj aplikacija ki povezuje naročnika in storitev

Evo...neumnost...

Tudi Metro potemtakem ni taxi služba, ampak zgol telefonska centrala, ki povezuje naročnika in storitev?
dharma
# 16.12.2016 ob 09:50
Canis.Lupus
Mogoče v prihodnosti. Trenutno pa še vlečejo na polno.
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 14:50
juk --- 16.12.2016 ob 14:42
Uber se tudi z dispečerji ne more primerjati
--------

Si si torej naložil app dispečerja Metro? V čem se torej Metro konceptualno razlikuje od Uber? Po avtorsko zaščiteni obliki ikonc v aplikaciji?
Pac-Man
# 16.12.2016 ob 13:56
melanholik
# 16.12.2016 ob 09:53

Tovornjakar mrtev poklic? Mislim, ne vem, vsakič ko zapeljem na katerokoli avtocesto (ja, na zahodu) imam popolnoma nasproten vtis.
---------------------------

Tovornjakar je mrtev poklic.



Blagajničarka prav tako.

izo
# 16.12.2016 ob 13:17
Zelo verjeten scenarji.Upam, da se motiš.

tudi jaz, a žal se zadeva že uresničuje in tak model napoveduje že marsikateri od globalnih gigantov, od avtov industrije naprej.
juk
# 16.12.2016 ob 13:06
Knight Kant tebi tudi če napišem nič ne pomaga, ker preprosto ne sprejmeš tistega kar napišem. Isti si kot Izo.
izo
# 16.12.2016 ob 13:05
Jaz mislim, da bodo kvečjemu morali zadostiti še kakšnemu dodatnemu pogoju, ki bo posledica uvedene novosti.

kot npr,. plačevanje davkov in upoštevanje pogojev glede izobrazbe, poklicnih usposablanj, licenc ipd z pol nižjo ceno (govorim splošno, ampak praktično na vseh branžah se pojavljaj isti problem z prihodom teh on-lin podjetij, ki jih te zadeve ne zanimajo)?

srečno kekec.
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 13:00
(nenadejano oddan nedokončan prejšnji komentar)

... brez blagajničarjev in/ali prodajalcev, mu zaradi tega ne bo treba upoštevati predpisov, ki veljajo za "klasične" samopostrežne, na primer sanitarnih predpisov, ali pa upoštevanja roka trajanja prodajanih idelkov. Jaz mislim, da bodo kvečjemu morali zadostiti še kakšnemu dodatnemu pogoju, ki bo posledica uvedene novosti.
izo
# 16.12.2016 ob 11:21
Da se ne bi kdo spomnil kakšne konkurence taksistom.
V Sloveniji konkurenca ni dovoljena.


kdo to pravi, registriraj dejavnost, licenco, kupi avti in začni biznis, kdo ti brani?

moraš pa spoštovat državno zakonodajo ipd, kaj vam tukaj ni jasno, zakaj mislite, da je ogromno evropskih mest oz držav prepovedalo to storitev (pa ne samo uber, je pri ostalih on-line zadevah isti problem, ko se nbe plačuje taks, davkov, ne skrbi za licence, odgovornost itd itd)?
in če ne bi bila kavbojska firma, bi padla že v osnovi, vsaj pod temi, pogoji, pod kateri izsuljenjeno deluje podjetja aka uber, airbnb ipd. kratkoročno se mogoče zdi fajn, kako bo vam nekdo zrihta stranke ipd, na dolgi rak pa vas samo pahne v vse večjo prekarno razmerje, kjer nimate nobene zaščite, te zamenljivi z cenejšim kadrom, ki jih bodo dobili iz juga oz kje drugje in ko bodo tudi te predragi, bodo tudi tem menjali itd.
takšna mentaliteta in ekonomija niže standard vsem oz kompletni državi, zapomnite si to. kot sem povedal že miljonkrat, postalo vam bo šele takrat jasno, ko bodo naredili iz priblekli tuje storitev v stilu ubra, ki dela na vašem področju (zavarovalništvu, medicina, gradbeništvo, strojništvo svetovanja, kar hočete), kjer bo na koncu važna samo nizka cena in nobeden več ne odgovarja za nič.
juk
# 16.12.2016 ob 10:52
Poleti so po nas udarili večji dispečerji. Sredi avgusta, malo po našem začetku, so svojim voznikom prepovedali sodelovanje z nami. Marsikateri taksist je želel stranke dodatno iskati tudi s pomočjo naše aplikacije, toda postavljen je bil pred prepoved. Večina je bila skeptična in je opustila Hopin, ni se želela odpovedati svojemu največjemu viru zaslužka. Mi jim takrat nismo mogli zagotoviti dovolj dnevnih naročil. Zato smo septembra okoli 15 taksistom ponudili zagotovljene prihodke; garancijo, da če so v aplikacijo prijavljeni dovolj ur, dobijo toliko in toliko sredstev povrnjenih. To je bil prvi led, ki smo ga prebili. S tem smo počasi zagotovili stalno ducat avtomobilov na zemljevidu ves dan. Nato smo ponudili denarne spodbude, več kot je nekdo opravil voženj, večjo finančno nagrado je dobil. S tem smo hoteli zagotoviti tisti minimalni dnevni prihodek, ki si ga taksist želi: med 70 do 100 evri. Ni jih lahko narediti, to smo videli.

Tukaj se lepo vidi realno slovenskega "odprtega" trga. Vsak skrbi za svoj vrtiček in bo onemogočil ostale ki skušajo podobno.
slovenc pa pol
# 16.12.2016 ob 09:59
Kolo...pa peš pot pod noge...to je zdrava prihodnost
Simon.tomc
# 16.12.2016 ob 23:25
Ne razmem zakaj slovenska vlada ne naredi take aplikacije in bi 10posto od vsakega prevoza ostalo v sloveniji. Tako bodo pa milijoni odtekali v ameriko. Mi smo res ena banana republika
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 14:26
juk --- 16.12.2016 ob 13:26
metro seveda je taksi služba ker ima zaposlene taksiste in se tudi oglašuje tako.
---------
Si vsaj preletel članek? Si prebral tudi
Torej na nasprotovanje niste naleteli pri taksistih, temveč so vas na nož pričakali pri dispečerskih službah, kot sta Metro in Laguna?

in
To so dispečerske centrale, ki prejemajo klice prevoza iščočih in ustrezno usmerjajo taksiste, v zameno pa odškrnejo delček voznine.


Metro in Laguna sta največja dispečerja taksijev (kot piše zgoraj v članku) v Ljubljani. Metro po podatkih iz registra podjetij spada v kategorijo med "10 in 19 zaposlenih", Ker gre za troizmensko delo 24/7 jim po tvojih izračunih poleg direktorja in računovodkinje ostane še ena telefonistka in dva (največ tri) zaposlena taksista na vsako izmeno. In zaradi dveh taksistov pri Metroju in dveh pri Laguni tak medijski cirkus glede prihoda multinacionalke na naš trg osebnih prevozov?
juk
# 16.12.2016 ob 14:01
Ampak ravno primer Hopin je ta, da kdor hoče upoštevti našo zakonodajo nima s strani države nobenih problemov...naj enako stori še Uber pa je..

Ne more, ker ponuja in vrednoti stvari ki jih hopin ne. In ti je direktor hopin jasno povedal da ne morejo vsega tako narediti kot bi hoteli. Zakonodaje za obračunavanje storitev, ki jih dela uber v Sloveniji ni. Je pa zakonodaja za taxi službe, kar ni isto. Glede na to da je že 10 tisoč Slovencev naložilo Uber očitno zanimanje obstaja.
juk
# 16.12.2016 ob 13:53
Je pa res, da samo za to, ker nekaj pride iz tujine še ne pomeni, da je tudi ok....še enkrat...enaki pogoji za vse...domače in tujce...pa ni problema.

Enaki pogoji za vse ki ponudijo isto storitev.
juk
# 16.12.2016 ob 13:47
Država naj poskrbi da bo Uber plačeval davke kot vsi ostali in problem je rešen. Uber je ubistvu neke vrste špedicija ki zaračunava dodatno storitev, ki jo ponudijo sami. Zakaj je kljub temu cenejši od vseh ostalih je bolj realno vprašanje. Tudi hopin je cenejši od vseh ostalih.
ti-ne
# 16.12.2016 ob 13:39
juk

# 16.12.2016 ob 13:09
Uber sploh ni taksi služba, je zgolj aplikacija ki povezuje naročnika in storitev.

::::::::::::::::::::

in katero storitev ponuja ta aplikacija?
in katero storitev ponuja taksi služba?
zapatist
# 16.12.2016 ob 13:30
@juk

Prevozi.org ni isto kot Uber. Uber je profitno podjetje, prevozi.org pa neprofitni projekt.

Neumnost na neumnost.
juk
# 16.12.2016 ob 13:26
metro seveda je taksi služba ker ima zaposlene taksiste in se tudi oglašuje tako. Medtem ko Uber pač ni taksi služba. Tako kot špedicija ni isto kot prevozništvo. Samo butasti ljudje resnico označijo za neumnost
juk
# 16.12.2016 ob 13:21
Uber je ubistvu dodelana oblika portala prevozi.org. Zanimivo da proti tistemu pa ni nihče.
zapatist
# 16.12.2016 ob 13:15
@juk
ker preprosto ne sprejmeš tistega kar napišem

To je bilo sicer namenjeno @knight kantu in @izotu...ampak tudi sam ne sprejemam neumnosti.
Canis.Lupus
# 16.12.2016 ob 13:12
izo

# 16.12.2016 ob 12:50
Prijavi neprimerno vsebino To sui ne izmišljujem sam, veliko pametnih ljudi že leta razmišlja kaj narest s hordo nezaposljivih ljudi in seveda, kdo bo šaro kupoval, če ne bo plače? :)

no, vsaj enemu je mogoča jasno kaj. glede plače se pa že zdej kaže novo model: materialne dobrine ne boš dobil v last, ampak v posojo oz spet v eno obliko podrejenosti .njim je vseeno, ali gre za denar, ali karkoli drugega, glavna, da se ohrani dominacijo in moč.
žal pa to vodi lahko v popolno izumrtje srednjega razreda in družbe, kot jo poznamo v razvitem svetu (sej roko na srce, tudi ta obstaja le zaradi izkoriščanja tretje strani).


Zelo verjeten scenarji.Upam, da se motiš.
Knight Kant
# 16.12.2016 ob 12:55
juk --- 16.12.2016 ob 11:05
Uber in taksi sta si sorodni storitvi, ne pa isti. Sorodno in isto pa nista sopomenki.
--------

Če bi napisal osnovne razlike, bi bilo lažje replicirati.

Taksisti sedaj opravljajo več različnih storitev. Nekateri igrajo šah na železniški postaji in čakajo žrtve, ki bodo prispele v Ljubljano z avtobusom ali vlakom. Kako naj država (mesto) tam naredi tržni in siceršnji red pri opravljanju storitve. Lahko med čakanjem kjerkoli okoli postaje pustijo svoja vozila, čeprav je dela željnih neomejeno število? Kako naj poteka trgovanje na prostem trgu, preko katerega bodo potniki dosegli tisto mitično pošteno ceno, ki jo bo v konkurenčnem boju določil prosti trg? V Maroku je to stvar dolgotrajnega pogajanja preko mešetarjev, kot pri nas pri nakupu nepremičnin. Poskusi enkrat.

Nekateri taksisti so namesto potnikov v vozilo pripravljeni sprejeti tudi pizze in drugo hrano. Ne vem koliko še, pred časom je bila dostava hrane na dom zelo razširjena postranska storitev, ki so jo opravljali taksisti.

Jaz sem taksista še vedno naročil preko dispečerja, ker mi to zagotavlja ceno po ceniku, ki se mi zdi sprejemljiva. Če se bo najdel dispečer, ki bo ponudil bolj ugodno ceno, bom taksiste seveda naročil preko njega. Tudi če bo to Uber, če se mi bo seveda za tiste redke primere, ko potrebujem taksi prevoz, ljubilo nalagati app in odpirati račun.

To so najmanj tri različne storitve, ki jih opravljajo taksisti, pa morajo za nudenje katerokoli od njih izpolnjevati osnovne zakonske zahteve za opravljanje svoje dejavnosti. Verjetno bi teh različnih storitev lahko našteli še več. Morda se bo našel kdo, ki bo posebej ločil prevoz bolnikov v zdravstvene ustanove in nazaj z osebnimi vozili -- bi bila za tako storitev potrebna strožja regulacija ali večja deregulacija.

Špecerije se definitivno po svojem poslovnem modelu razlikujejo od samopostrežnih trgovin. Tudi samopostrežne trgovine dandanes že nudijo vsaj že dva ali tri različne načine, kako lahko kupec zaključi nakup, s pomočjo blagajničarke, na samopostrežni blagajni, ali pa s pomočjo prenosnega samopostrežnega terminala. So to tri različne dejavnosti. Če bi katera od teh trgovin opustila vse "zastarele" stare oblike zaključka nakupa, kot obljublja velikan delilne ekonomije Amazon, ki bo v kratkem odprl verigo trgovin
izo
# 16.12.2016 ob 12:50
To sui ne izmišljujem sam, veliko pametnih ljudi že leta razmišlja kaj narest s hordo nezaposljivih ljudi in seveda, kdo bo šaro kupoval, če ne bo plače? :)

no, vsaj enemu je mogoča jasno kaj. glede plače se pa že zdej kaže novo model: materialne dobrine ne boš dobil v last, ampak v posojo oz spet v eno obliko podrejenosti .njim je vseeno, ali gre za denar, ali karkoli drugega, glavna, da se ohrani dominacijo in moč.
žal pa to vodi lahko v popolno izumrtje srednjega razreda in družbe, kot jo poznamo v razvitem svetu (sej roko na srce, tudi ta obstaja le zaradi izkoriščanja tretje strani).
Canis.Lupus
# 16.12.2016 ob 12:07
he he morje minusov, argumenta pa nobenega.

melanholik
# 16.12.2016 ob 09:53
Tovornjakar mrtev poklic? Mislim, ne vem, vsakič ko zapeljem na katerokoli avtocesto (ja, na zahodu) imam popolnoma nasproten vtis. Vozi se več kot kadarkoli doslej. Edino če misliš, da je to zato, ker se lahko zanašamo na suženjsko delovno silo z vzhoda. No, vidiš, tu pa vidim potrebo po državni intervenciji.


Kje sem napisal da tovornjakov ne bo? A v njih ne bo človeka, ker bo ceneje imeti floto samovzečih tovornjakov. In ne, niti poceni bolgara ne bo pod pokrovom.

Mater dlakocepite. Seveda se to ne bo zgodilo zdaj in niti ne to nedeljo ob 13.45h. Tudi ko je na cesto šel prvi avto so konji vozili kočije še veliko let. A reči sinu ob prihodu avta koz zrele tehnologije: "sin, izšolaj se za kočijaža, to je gvišna služba" je bila bedarija! Jasno, da nas čaka prehodno obdobje, a nekdo ki danes začne kariero v prevozu/logistiki, ne bo dočakal penzije v prevozu in logistiki. To je praktično dejstvo! Prehod lahko prepreči le vojna ali pa bo prehod zavirala in ovirala oblast, da bo prehod čim bolj mehek - manj revoltov, brezposlenih. Skratka, da bi poklici sami ugasnili. A prehod je neizogiben v svetu kot je sedaj.

Samovozeči avti so dejstvo. So tu, danes, zdaj! So varni (bolj kot povprečen šofer) in so že cenovno dostopni. Manjka seveda še pravni okvir (odgovornost za nesreče, škodo, CPP v državah ipd.). A dejstvo je da so tu in da ne bodo šli nikamor. Lahko jih zažigamo še nekaj let, kot Ludisti, a ne bo pšomagalo na dolgi rok.

Cilj ubrja je popolnoma izločiti človeka iz storitve. Na temu konkretnod elajo in po San Franciscu že testirajo samovozeče avte, ki so zaenkart še pod nadzorom šoferja. A to ne bo trajalo.

Amazaon v svoljih skladiščih pospešeno nadomešča ljudi s samovozečimi roboti, ki prenašajo dobrine do pakirne mize, kjer je posadka ljudi. za zdaj. In če robotek lahko prenaša pakete po hali, ti lahko tudi dostavi paket, pošto, odaža snmeti ipd. A ne?

Podobno bnas čaka v proizvodnji. A mislite da Yaskawa postavlja tovarno v sloveniji, ker je povpraševanje po robotih vedno manjše.? Sedaj stane ena robotska celica cca 30-40 k €. Če se ne motim. Koliko stane 1 zaposlen na leto? Tudi porizvodni delavec je mrtev poklic, ker enostavno ne bo mogle konkurirat robotu. zaenkrat samo preprosta dela potem pa ....

Ali pa telefonska pomoč. Najprej se je za angleško govoreče outsorcala v indijo in pakistan, že sedaj pa marsikje to delajo boti in tega bo vedno več, tehnologija dejansko napreduje iz meseca v mesec.

To sui ne izmišljujem sam, veliko pametnih ljudi že leta razmišlja kaj narest s hordo nezaposljivih ljudi in seveda, kdo bo šaro kupoval, če ne bo plače? :)

Priporočam ogled tega posnetka izjemen in točen: Humans Need Not Apply 15 min, da si malo razpuihate glave.
juk
# 16.12.2016 ob 11:18
Pri nas je itak vsaka sprememba neoliberalizem. V državi z najvišjim deležem državnega lastništva, z največ vmešavanja države in predvsem najbolj rigidno zakonodajo pri odpuščanju. Ampak najlažje je rečt, sem proti vsaki spremembi in ljudi strašiti z neoliberalizmom. Že 25 let je tako, branim svoj vrtiček zato lažem.
juk
# 16.12.2016 ob 11:16
Lej ne da se mi s tabo prepirat ker si de facto proti vsaki spremembi. Pač ne bova prišla skupaj. Jaz pričakujem od države da poskrbi, da bodo imeli tudi zaposleni pri Uberju zagotovljene delavske pravice in da bodo spoštovali zakonodajo. Za ostalo mi je vseeno. Glede na razmišljanje taksistov ki je skrajno zaostalo in onemogočajo konkurenco pa jim Uber privoščim.
zapatist
# 16.12.2016 ob 11:16
Torej za mene je kupovanje prek interneta v osnovi ista kot kupovanje v trgivini.
zapatist
# 16.12.2016 ob 11:12
@juk

Ma ja...isti šmoren, razen da bi Uber rad predstavil, da ni isti...drugačen pa je samo v temu, da se izogiba regulacijam in davkom..drugače pa isto..
Imaš dispečerja in taksiste.

Seveda pa verniki vsega kar je povezano s multinacionalkami ali neoliberalizmom pač kupijo in verjamejo. Če ne bi..ne bi bili verniki.

Sedaj pa še napiši, da bi morala biti Fanta v primerjavi s Oro oproščena zdravstvenih regulacij in dajatev, če bi jo prodajali prek app in ne več v trgovini.
zapatist
# 16.12.2016 ob 11:02
Knight Kant

Pojem delitvena ekonomija bi bil primeren za samoorganizirane zadruge, ki so v osnovi neprofitne.
Kazalo