Foto: EPA
Foto: EPA
Sorodna novica Bruselj bo zmanjšal uvoz ruskega plina; ZDA prepovedale ruske energente - a plina sploh uvažajo ne.

Rusija s prodajo nafte in zemeljskega plina vsak dan zasluži približno milijardo evrov, s katerimi financira vojno v Ukrajini, ki ima za tamkajšnje prebivalstvo drastične posledice, je v odgovoru na več vprašanj udeležencev tribune glede posledic vojne v Ukrajini poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Kako burno bo v Evropski uniji (EU) v prihodnjih tednih, bo po njegovih besedah jasno po četrtkovem neformalnem vrhu EU-ja v Parizu. V predlogih deklaracije je napisano, da bo Evropa energetsko postala neodvisna od Rusije, dilema pa je, kako in kdaj, je dejal.

Ob tem je pojasnil, da bodo v primeru prekinitve dobav ruskega zemeljskega plina in nafte "čez noč" tudi slovenska podjetja utrpela drastične posledice.

Spomnil je, da ima Ukrajina velike zaloge surovin in veliko rodovitnih površin, zato bo vojna vplivala tudi na cene žit.

Sorodna novica Morebitno pomanjkanje žita iz Ukrajine in Rusije je lahko zelo velika težava

Madžarska bo omejila izvoz žit

O tem je spregovoril tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je na tribuno prišel po virtualnem sestanku z madžarskim kolegom. Madžarska je namreč napovedala omejitev izvoza žit. Ministra sta se dogovorila, da bosta državi sodelovali pri zagotavljanju dotoka žit iz Madžarske glede na že sklenjene pogodbe.

Če bo Evropa pri sprejemanju sankcij proti Rusiji s kompromisi iskala srednjo pot, bo šok za podjetja in ljudi morda manjši, a bo trajal dalj časa, prav tako vojna v Ukrajini, je dejal Janša. Če bodo sankcije sprejete hitro, pa se bo stanje stabiliziralo prej.

Napovedal je, da bo prihodnjih nekaj tednov glede oskrbe in cen energentov, surovin in hrane precej turbulentnih. "Slovenija ima za takšne primere načrte in zaloge, kot tudi EU," je pojasnil in znova poudaril, da vrste pred bencinskimi servisi niso potrebne, saj derivatov ne bo zmanjkalo. "Ne bomo niti lačni niti brez elektrike," je dejal.

Zagotovil je, da ima EU do poletja na zalogi dovolj velike količine zemeljskega plina, v vmesnem času pa je mogoče zagotoviti alternativne vire. Ruska nafta pa je glede na svetovni trg v manjšinskem deležu, je izpostavil.

Pojasnil je, da so si države EU-ja med seboj različne, nekatere so bolj, druge pa manj odvisne od ruskega zemeljskega plina. Po njegovem mnenju bo trajalo nekaj časa, da se mehanizmi uskladijo in da bo evropski odziv učinkovit.

Vrtovec: Spremeniti formulo cene elektrike

Sorodna novica Počivalšek: Država bo skrbela za to, da cene naftnih derivatov ne bi eksplodirale

Eno od vprašanj udeležencev tribune se je nanašalo tudi na formulo, po kateri v EU-ju na višino cene elektrike vpliva višina cene zemeljskega plina. Zaradi aktualnih razmer višanje cen plina namreč vpliva na višanje cen električne energije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pojasnil, da vse več držav članic EU-ja podpira spremembe na tem področju.

"Nemčija pravi, da bomo na ta način porušili trg, ampak saj trg je že porušen," je dejal.

Na pobudo enega od udeležencev tribune, da bi Holding Slovenske elektrarne (HSE) ustavil izvoz električne energije v tujino in s tem pomagal slovenskim podjetjem, ki so v stiski, je Vrtovec odgovoril, da je v trenutnem sistemu energetske unije EU-ja to nemogoče. "Če pa se bo trend s cenami nadaljeval v nedogled, pa se bo energetska unija sesula sama vase," je opozoril. Prvi korak EU-ja mora biti prekinitev energetske odvisnosti od Rusije, je dodal.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je spomnil, da je na dvige energentov vlada odgovorila z interventnim zakonom, in ob tem pojasnil, da je bil zakon sprejet še pred začetkom ruskega napada na Ukrajino, zato bo vlada morala najti dodatne rešitve.

Ivanc: Evropa ne bo sledila zgledu ZDA

Glavni ekonomist pri GZS-ju Bojan Ivanc meni, da Evropska unija ne bo sledila zgledu ZDA, ki so ustavile ves uvoz energentov iz Rusije. Oziroma: zelo bi bil presenečen, če bi se to zgodilo. Evropa namreč kupi okoli 60 odstotkov vsega izvoza ruske nafte, ZDA pa le okoli osem odstotkov. "Naša odvisnost je precej večja in na kratek rok si to težko privoščimo." Izpostavil je tudi to, da trenutno nihče noče financirati nakupov ruske nafte, kar so neke vrste prostovoljne sankcije podjetij. "Dejansko je nastala razlika med ceno, po kateri Rusi dobijo plačano nafto, in seveda nafto, po kateri potem mi potrošniki plačujemo. Ta razlika je kar velika. Tako da so sankcije s tega vidika uspešne, vplivajo pa seveda na kratek rok, da mi plačujemo nekoliko višje cene," je povedal v Odmevih.

Vojna in rast cen energentov