Letošnji 2. januar glede na to, da je letos padel na petek, mineva bolj kot ne dopustniško. Navsezadnje ima letos več kot 240.000 slovenskih šolarjev kar 11 dni dolge novoletne počitnice (počitniški dnevi + prazniki) in je letošnji 2. januar pouka prost dan, ki ga bodo šole predvidoma nadomestile 11. aprila.

2. januar je bil kot dela prost dan po več kot pol stoletja (kot dela prost dan je bil uveden leta 1955) ukinjen z zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejela druga vlada Janeza Janše.

"Na ta način se bo v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer zagotovil večji fond efektivnih delovnih ur v javnem sektorju in v gospodarstvu, kar bo posledično vplivalo na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev, tako za plačevanje nadomestila plače v primerih odsotnosti z dela zaradi dela prostega dne kot tudi za posebno vrednotenje prazničnega dne v primerih potrebnega nujnega dela na praznične dni, ki so določeni kot dela prosti dnevi," se je med drugim glasila uradna razlaga njegove ukinitve. Drugi razlog pa je bilo tudi to, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.

Kolikšni so učinki 2. januarja?
Finančni učinki ukinitve praznika sprva niso bili navedeni, vendar so državni statistiki (Surs) pozneje izračunali, da je finančni učinek odprave plačanega praznika na dodano vrednost približno 35 milijonov evrov. Njihovi podatki kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča ali zmanjša rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke. Razlika v rasti BDP-ja pa je sicer odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, ne samo od števila prostih dni.

"Glede na našo analizo na podlagi modela, ki je bila pripravljena pred cca tremi leti, temelji pa na povprečju podatkov zadnjih 10 let, naj bi v povprečju vsak delovni dan povečal (zmanjšal) rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke (35 mio. EUR). To velja ob predpostavki, da so vsi drugi pogoji, ki določajo rast BDP-ja, enaki. To pomeni, da bo gospodarska rast leta 2014 zaradi enega dela prostega dneva več v povprečju za 0,1 odstotne točke višja, kot bi bila, če bi 2. januar ostal dela prost dan. Letošnja ocena ostaja enaka kot prej. Ocene, kolikšni naj bi bili ekonomski in produktivni učinki glede na to, da je letošnji 2. januar petek, za zdaj nimamo. Lahko pa sklepamo, da bo ta vpliv (zaradi produktivnosti) manjši, kot bi bil, če bi bil na začetku delovnega tedna," pravijo na Sursu.

Po navedbah GZS-ja pa naj bi prihranek pri stroških dela na račun delovnega 2. januarja znašal kar 50 milijonov evrov. "Vsako leto znova, odkar je bil ukinjen 2. januar kot dela prost dan, nam mediji zastavljate enako vprašanje. Dejstvo je, da v Sloveniji delamo sorazmerno premalo in imamo sorazmerno visoko število dela prostih delovnih dni, tako z vidika državnih praznikov kot tudi števila dni letnega dopusta. Pri tem smo tudi ob absentizmu zaradi bolezni v evropskem vrhu," pravijo na GZS-ju.

Po njihovih podatkih je v Sloveniji v povprečju 260 delovnih dni, vendar ob upoštevanju dopustov, praznikov in bolniškega dopusta posamezen delavec dela povprečno 210 dni na leto. "Odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost (DV), jo povečuje in s tem krepi produktivnost, izraženo kot DV na zaposlenega. Na GZS-ju ocenjujemo, da je prihranek pri stroških dela okoli 50 milijonov evrov (kar predstavlja povprečni strošek dela v Sloveniji), kolikor se stroški za plačan praznik znižajo," dodajo.

Vpliv dodatnega delovnega dne na produktivnost je po mnenju GZS-ja toliko pomembnejši, "saj v Sloveniji dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu zaostaja za evropskim povprečjem za cca 25 odstotka, medtem ko smo po deležu stroškov dela v bruto dodani vrednosti - kazalnik, ki meri relativno produktivnost glede na strošek dela - na prvem mestu (73,2 odstotka)".

Ob tem poudarjajo, da so za podjetje stroškovno ugodnejši posamični in kolektivni dopusti kot finančno kritje prazničnega dne, saj je delavec tako na svojem letnem dopustu, ki ga tako ne bo mogel uporabiti ob drugi priložnosti.

Majhni učinki v javnem sektorju
Ukinitev praznika naj bi imela tudi ugodne posledice za javni sektor, ki pa očitno niso tako velike, kot se je sprva pričakovalo. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so ob ukinitvi praznika ugotavljali, da bi neto prihranek v javnem sektorju znašal okoli 300 tisoč evrov, saj nekateri zaposleni ne bodo prejeli dodatka za praznično delo. Pozneje pa se je v javnosti pojavila ocena, da je prihranek na račun ukinitve 2. januarja leta 2013 znašal približno 170.000 evrov.

Lani februarja je za točnejše izračune učinka 2. januarja tedanjo vlado Alenke Bratušek prosil poslanec PS-ja Brane Golubović. Z ministrstva za finance so mu med drugim odgovorili, da je ministrstvo za gospodarski razvoj glede 2. januarja proučilo področje turizma - s turistično-gostinske zbornice in iz skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so ministrstvu poslali odgovor, da tovrstna analiza še ni bila opravljena in da s temi podatki še ne razpolagajo.

Na turistično gostinski zbornici pa so ocenili, da je učinek zmanjšanja števila dela prostih dni negativen sorazmerno deležu turističnega obiska domačih gostov na dela prost dan. Po njihovih ocenah se produktivnost v gostinstvu in turizmu zaradi tega ni zvišala, saj zaposleni v gostinstvu in turizmu običajno delajo tudi ob nedeljah in praznikih, medtem ko je nekoliko nižji strošek dela za delodajalca, saj ni treba izplačati višjih plač za delo na praznični dan.

Več izplačil za prehrano in prevoz
Na ministrstvu za notranje zadeve so primerjali podatke o izplačanih plačah zaposlenih v javnem sektorju za mesec januar 2012 in januar 2013. Leta 2012 je 10 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju, ki so delali na praznični dan, prejelo okoli dva milijona evrov, naslednje leto pa je izdatek za njih znašal 1,127 milijona evrov.

Vendar pa je na drugi strani treba upoštevati, da bi znašal prihranek stroškov zaradi neizplačila regresa za prehrano za vse zaposlene v javnem sektorju 611.414 evrov oziroma 552.694 evrov, če se upoštevajo stroški prehrane za 16.000 zaposlenih, ki bi delali za praznik. V to primerjavo pa bi morali vključiti prihranek na račun stroškov prevoza na delo, vendar teh podatkov niso navedli, ker se pač ne poročajo v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju.