Kdor koli bo vodil NLB, lahko pričakuje pritiske iz vrst politike. Foto: AP
Kdor koli bo vodil NLB, lahko pričakuje pritiske iz vrst politike. Foto: AP
Medja
Novi člani uprave bodo nadomestili Janka Medjo, ki je banko vodil več let. Odstopil je februarja, ko je postalo jasno, da ga lastnik, torej vladajoča politika, ne podpira. Foto: BoBo

Opoldne se je iztekel rok za prijavo za novega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). Po poročanju Vesne Zadravec za TV Slovenija je prispelo 10 prijav.

Kdo izmed treh kandidatov, ki so se v zadnjih tednih omenjali kot najverjetnejši, da prevzamejo položaj, se je na razpis sploh prijavil in kdo ne? Nekdanji predsednik izredne uprave ugasnjene Probanke Igo Gruden je zatrdil, da je prijavo oddal, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. . Nekdanji član uprave NLB-ja David Benedek se ni prijavil. Vršilec dolžnosti direktorja NLB-ja, Blaž Brodnjak, nam je dejal, da svoje kariere ne želi upravljati javno, zato morebitne prijave ne bo komentiral.

V odzivu na nekatere medijske špekulacije, da je v igri za vodstveni položaj tudi predsednik uprave Modre zavarovalnice in prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, pa je prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec danes pojasnil, da Jamnika ne bodo predlagali za nadzornika NLB-ja, saj da imajo seznam boljših imen. "Če sem zelo iskren, v bistvu Boruta Jamnika v nobenem trenutku nismo imeli kadar koli na radarju glede nadzorniške funkcije v kateri koli poslovni banki," je zatrdil.

Po polomiji s prejšnjo upravo
Izbranega kandidata za predsednika uprave bo nadzorni svet skušal podpreti soglasno, neuradno ob predhodnem soglasju Evropske centralne banke. Tako naj bi se izognili polomiji, ki se je zgodila prejšnji mesec, ko naj bi prav zaradi domnevnega nasprotovanja Frankfurta odstopili trije na novo imenovani nadzorniki.

Politični pritiski in privatizacija
Velikega navala za položaj predsednika uprave najverjetneje ne bo. Funkcija je namreč politično precej izpostavljena, še posebej zaradi skorajšnje privatizacije. Čeprav naj bi NLB, še posebej hčerinske banke, v skladu z zahtevo Evropske komisije morali odprodati do konca prihodnjega leta, je potek privatizacije popolnoma nejasen. Po Jazbečevih besedah projekt letos zagotovo še ne bo končan.

SDH je v sodelovanju s svetovalcem pri prodaji, Deutche Bank, sicer pripravil dva scenarija, ki ju bo v teh dneh, najverjetneje še ta teden, predložil vladi. Prvi bo ohranil zdajšnjo strategijo, da država ostane največja lastnica z deležem 25 odstotkov plus ena delnica; preostalo lastništvo se razkropi. Drugi scenarij bo omogočil, da preostali delež kupi strateški partner. Ob tem naj bi SDH vladi tudi predložil izračune, koliko kupnine naj bi država prejela po prvem in koliko po drugem scenariju.