Kriza je Evropsko unijo prizadela bolj kot druga razvita gospodarstva, Slovenija pa je padla še globlje in se počasneje postavlja na noge. Prehitele so nas države, ki so imele slabše izhodišče kot mi, razlogov za to pa je več, pravi Peter Kraljič, ki si je kot poslovnež dobro ime ustvaril v tujini. Odzvali smo se prepočasi in prepozno, če sploh; strukturne reforme so ostale sredi poti ali pa se jih sploh nismo lotili; nimamo celovite strategije; dobrega menedžmenta je premalo in politiki se preveč vpletajo v gospodarstvo. To je le nekaj poudarkov z nocojšnjega srečanja primorskih gospodarstvenikov, ki so razpravljali o kriznih razmerah v Sloveniji in izhodih iz njih, je za Drugo jutranjo kroniko našega radia poročala Jasna Preskar. Foto: BoBo
Kriza je Evropsko unijo prizadela bolj kot druga razvita gospodarstva, Slovenija pa je padla še globlje in se počasneje postavlja na noge. Prehitele so nas države, ki so imele slabše izhodišče kot mi, razlogov za to pa je več, pravi Peter Kraljič, ki si je kot poslovnež dobro ime ustvaril v tujini. Odzvali smo se prepočasi in prepozno, če sploh; strukturne reforme so ostale sredi poti ali pa se jih sploh nismo lotili; nimamo celovite strategije; dobrega menedžmenta je premalo in politiki se preveč vpletajo v gospodarstvo. To je le nekaj poudarkov z nocojšnjega srečanja primorskih gospodarstvenikov, ki so razpravljali o kriznih razmerah v Sloveniji in izhodih iz njih, je za Drugo jutranjo kroniko našega radia poročala Jasna Preskar. Foto: BoBo

Nekdanji direktor družbe McKinsey pravi, da je zaradi torpediranja pokojninske reforme, ki so ga izvedli sindikati in opozicija, Slovenija izgubila kredibilnost v Evropi. "Takoj ko so naredili to pokojninsko reformo, ki je bila zelo potrebna, jo je storpedirala ena čudna koalicija, ki je jaz še v nobeni državi nisem videl, levi sindikati in desna opozicija.«

Kraljič je na sinočnjem srečanju Kluba gospodarstvenikov slovenske Istre v Kopru najprej podal sliko svetovnih gospodarskih razmer in priznal, da Slovenija sama po sebi nima kaj dosti vpliva na mednarodne trge. Majhnost je po drugi strani lahko tudi prednost naše države, ker se lahko hitreje odzovemo na spremembe. "Če bomo še naprej razcepljeni in razdeljeni, nam stvari ne bodo uspele, kot bi nam lahko. Ker naša prednost je lahko to, da nismo veliki, da smo majhni, lahko hitro reagiramo,« pravi. Sicer pa Kraljiča čudi, da vse do zdaj ni bilo mogoče najti nacionalnega konsenza glede ključnih razvojnih vprašanj. Tako je izrazil upanje, da bo nova vlada imela dovolj široko večino in da bo delovala na podlagi širokega konsenza.

Dober menedžment ne raste na polju
Kot eno osrednjih težav Slovenije je navedel vpletanje politike v gospodarstvo oziroma nenehne kadrovske spremembe, ki so se dogajale pod vsakokratno vlado. Slovenija si tega preprosto ne more privoščiti, saj nima dovolj številčnega kompetentnega menedžmenta, da bi ga lahko kar naprej menjavali. Kot primer takšnega kadrovanja je Kraljič navedel menjave v vodstvu Slovenskih železnic pod ministrom Patrickom Vlačičem.

Poleg takšnih menjav, ki so vodile v pomanjkanje kontinuitete in posledično vplivale na učinkovitost podjetij v večinski državni lasti, je gost obalnega kluba gospodarstvenikov opozoril na nesposobnost izvesti potrebne strukturne reforme. Še pokojninsko reformo, ki so jo spravili skozi sito državnega zbora, so nato "torpedirali" na referendumu, je opozoril. Prav tako kljub številnim papirjem Kraljič ne vidi konkretne agende, ki bi predstavljala celovito vizijo naše družbe in gospodarstva. Premalo je skrbi predvsem za mala in srednja podjetja, ki so temelj gospodarskega razvoja, je ocenil.

Neproduktivna vojna proti tajkunom
Kot ključ za uspeh Kraljič izpostavlja odgovorne lastnike, kompetentne in strokovne nadzorne svete, ki niso politično izbrani, kompetentne uprave, ki so tudi posledica kontinuitete vodstva, ter ustrezno motivirane delavce. Med zamujenimi priložnostmi je navedel nesposobnost, da bi v preteklosti privabili t. i. greenfield naložbe. Poleg tega je bil kritičen do vsesplošne "vojne proti tajkunom". Namesto usmerjanja v tiste, ki so kršili zakonodajo, se namreč na ta način vzbuja negativno klimo do podjetništva nasploh. Gost je tudi zavrnil enačenje nacionalnega interesa z reševanjem podjetij vsepovprek. Nacionalni interes je po njegovem blaginja naroda, ki jo dosežemo z uspešnimi, ne pa s "subvencioniranimi" podjetji.

Sicer pa bi morala Slovenija za pravi gospodarski preskok po njegovem vlagati več denarja, do štiri odstotke proračuna, v raziskave in razvoj. Prav tako bi morali biti pozornejši na to, kako se znotraj tega porazdelijo sredstva.