Minister za finance Franc Križanič je na novinarski konferenci predstavila glavne dosežke ministrstva ob drugi obletnici vlade.
Križanič je uvodoma pojasnil, da je ob prihodu te vlade nastopila ena najglobljih kriz v povojnem obdobju, ki se je s kreditnih in finančnih trgov preselila v realni sektor, kar je "izjemno močno" občutila tudi Slovenija. Minister je povedal, da so protikrizni ukrepi, ki jih je Slovenija uvedla skupaj s partnerskimi državami v EU-ju, opravili svojo funkcijo in da je najhujše že za nami.Križanič: Garantne sheme zagotavljajo kreditno dejavnost
Prvi takšen ukrep so po njegovih besedah bile različne garantne sheme, ki so omogočile, da zamrznitev trga kapitala ni vplivala na zamrznitev finčnega trga v Sloveniji. "Pri tem gre za garante dvojne narave, in sicer za direktne garante in za državne depozite, ki so zagotavljali počasno rast kreditne aktivnosti," pojasnjuje.
"S partnerji v EU-ju in širše smo šli tudi v fiskalno ekspanzijo, kar pomeni, da smo dodatno povečali primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP-ja za zaščito delovnih mest. To je bil prvi veliki impulz razvojnemu preobratu. V tem okviru smo preoblikovali tudi proračunsko načrtovanje in postavili politiko razvoja podjetništva, konkurenčnosti ter visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Pričakujemo rezultate pri razvoju konkurenčnosti," zatrjuje Križanič.
"Gospodarska rast se je vrnila"
Izpostavil je, da ministrstvo ni pozabilo na financiranje socialne kohezivnosti, na področju katere pa nameravajo v letu 2011 zmanjšati vložke, saj protikrizni ukrepi ugašajo, ker so svojo funkcijo opravili. Gospodarska rast se je, kot pravi Križanič, vrnila, "pri industriji precej hitro, pri BDP-ju pa, zaradi težav v gradbeništvu, počasneje, vendar je najhujše že za nami. Smo dejavni in v spopadu s krizo tudi zmagujemo".
Po ministrovih besedah se je Slovenija s krizo ravnotežja javnih financ in zaupanja kapitalskih trgov v javne finance spopadla z uvedbo fiskalnega pravila, s katerim je blokirala zgornjo raven izdatkov, "prisiljeni pa smo bili uvesti tudi intervencijske ukrepe, da smo lahko obstali".
"Pomagali smo kar nekaj državam"
"Imeli smo veliko mednarodnih obveznosti glede reševanja krize. Kot del EU-ja smo pomagali kar nekaj državam, dokapitalizirali smo tudi Mednarodni denarni sklad sklad in priskočili na pomoč tistim državam v območju evra, ki so se znašle v krizi javnih financ," pojasnjuje in dodaja, da je glede pomoči Irski že oblikovana evropska institucija, katere del je tudi Slovenija in ki ima krepko zastavljen vir oziroma garantno vsoto, s katero lahko poseže na kapitalskih trgih.
Dotaknil se je tudi zakona o davku na nepremičnine, ki je po njegovem izpiljen in tehnično dodelan, vendar se poraja vprašanje informacijske osnove, zato ne more dajati napovedi, kako hitro bo prišlo do uveljavitve zakona.
Križanič pričakuje sodelovanje KBC-ja v dokapitalizaciji NLB-ja
Pojasnil je tudi, da država podpira 250-milijonsko dokapitalizacijo NLB-ja in pričakuje, da bo pri tem sodeloval tudi belgijski lastnik banke KBC. Kot pravi, bo do konca dokapitalizacije sprejet tudi nov delničarski sporazum.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje