Predsednik uprave Luke Koper je Gašpar Gašpar Mišič, sicer vidni član vladajoče stranke PS. Foto: BoBo
Predsednik uprave Luke Koper je Gašpar Gašpar Mišič, sicer vidni član vladajoče stranke PS. Foto: BoBo

Koprsko pristanišče za razvoj potrebuje drugi tir, meni uprava, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče, "saj gre za dolgoročne in kompleksne infrastrukturne posege, ki ne morejo in ne smejo biti vezani na stališče znotraj mandata ene vlade".

Uprava je pismo sicer naslovila na premierko, vlado ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v ponedeljek ponovil svoje dvome glede drugega tira. Meni, da bi bilo pametno iskati dodatne alternative in možnosti za pocenitev projekta. "Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upravičujejo," je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Čeprav ga študije, ki jih ima na mizi, niso prepričale, da je investicija upravičena, pa odločitev, da je ne bo, še ni padla.

Od drugega tira "odvisna kredibilnost Slovenije"
Kot izpostavljajo v Luki, takšna negotovost in "preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih". Pri drugem tiru ne gre samo za "osrednjo priložnost slovenskega gospodarstva", pač pa tudi za "mednarodno kredibilnost Slovenije, saj že predolgo obljubljamo povečane zmogljivosti, od katerih so odvisne tudi sosednje države", opozarjajo v Luki.

Od celotnega pretovora koprskega pristanišča je le 30 odstotkov prometa vezanega na domači trg, pri 70 odstotkih prometa pa gre za zaledna tržišča tujih držav. Luka si rast pretovora obeta ravno na tujih tržiščih srednje in vzhodne Evrope, za katere pa se bori tudi konkurenca, "ki resno in pospešeno načrtuje pomembne nadgradnje pristaniške infrastrukture in njihove povezave z zaledjem".

Kot poudarjajo v Luki Koper, zaradi vsega naštetega "ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in obetajo gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno".

"Edina alternativa proga Koper-Trst"
Kot edino alternativo za nadaljnjo načrtovano rast pretovora vidijo železniško povezavo med Koprom in Trstom, pri čemer pa bi veljalo preučiti tudi morebitna poslovna in operativna tveganja, še dodajajo v Luki.