Šušteršič, profesor na Univerzi na Primorskem in nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za STA povedal, da po njegovem mnenju malo delo ne bo vplivalo na količino rednega zaposlovanja. Zaradi omejitev bo škodilo zlasti malim podjetjem in študentom, povečati pa se utegne tudi količina dela na črno, je prepričan.

Tudi sicer po njegovem mnenju, če sodimo po statistični analizi, ni mogoče trditi, da bi študentsko delo danes izrinjalo zaposlovanje diplomantov, temveč izrinja predvsem nekvalificirane mlade.

Iluzija je misliti, da je mogoče z omejitvami ustvariti svet, v katerem bi vsi lahko imeli službe za nedoločen čas. Edini rezultat je, da so podjetja vse bolj ustvarjalna pri izogibanju tem omejitvam, je še dejal.

Namesto novega sistema le nekaj več omejitev?
Seveda je malo delo dobra zamisel, še pravi Šušteršič, a zakon po njegovem postavlja preveč omejitev, zato je vprašanje, kako hitro, če sploh, bo sistem zaživel v praksi. Bolje bi bilo, da bi malo delo najprej preizkusili kot priložnost za neaktivne, študentsko delo pa bi za zdaj pustili tako, kot je, torej v ločenem sistemu, morda z dodatnimi omejitvami, je dejal. Po njegovih beseah bi tako lahko preprosto znižali davčne olajšave za študente, uvedli pokojninske prispevke in nadzor prek enotne evidence.

Preveč rigidnih predpisov
Predpisovati, koliko malega dela lahko podjetje najema, je nerealistično, še meni ekonomist. Prav tako je po njegovih besedah rigidna omejitev ur dela, ki jih posameznik lahko opravi. Namesto tega bi po njegovem mnenju lahko določili najvišji mogoči zaskužek, do katerega bi se malo delo še štelo kot malo delo. Če bi zaslužili več, bi davke plačevali kot pri drugem delu, s čimer bi olajšali prehode na redno zaposlitev za nepolni delovni čas, meni.

Težavo bodo po njegovih besedah predstavljali tudi povečani stroški administracije.

Pomanjkljiva socialna varnost
In socialna varnost? V tem zakonu je prav veliko ne vidim, odgovarja Šušteršič. Predvidena minimalna urna postavka je po njegovih besedah na meji, ki jo trg bolj ali manj spoštuje že zdaj. Plačevanje pokojninskih prispvekov pa bi bilo po njegovem smiselno, če bi imeli pokojnine sorazmerne s prispevki. Tega sistema pa pri nas nimamo, zato je zakon bolj način za polnjenje pokojninske blagajne, še meni Šušteršič.