Za zdaj nič ne kaže, da bi imel od padanja cen osnovne surovine kakšno korist vsaj kupec. Foto: BoBo
Za zdaj nič ne kaže, da bi imel od padanja cen osnovne surovine kakšno korist vsaj kupec. Foto: BoBo
Mleko
Mlekarstvo je ena glavnih kmetijskih dejavnosti v Evropski uniji. Milijon kmetov je leta 2008 proizvedlo 150 milijonov ton mleka, katerega vrednost je bila več kot 40 milijard evrov, kar je 14 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje EU-ja. Foto: BoBo
Molža
Slovenija ima bistveno slabše pogoje za pridelavo mleka od večjih proizvodnic, saj pri nas prevladujejo majhne črede, zaradi geološke razgibanosti pa ima velik del države omejene možnosti za kmetijstvo, opozarja Potokar s KGZS-ja. Foto: BoBo
Sir
Slovenija se mora usmeriti v proizvodnjo visokokakovostnega mleka in mlečnih izdelkov, je prepričan Potokar. Foto: BoBo
Koze
Večina pridelanega mleka je seveda kravjega, a tudi kozje je izjemno cenjeno. Foto: BoBo

Kmetje so vse bolj zaskrbljeni, saj jih je najprej udaril embargo Evropske unije na uvoz v Rusijo, zdaj pa jih bo še odprava mlečnih kvot - ukrep, ki je več kot 30 let uravnaval cene mleka po posameznih državah EU-ja. "Napovedi so zelo črnoglede, nekateri napovedujejo padanje cene vse do 20, 21 centov," pravijo v Ljubljanskih mlekarnah, kjer odkupijo največ slovenskega mleka in dodajajo, da napovedi za letošnje leto kažejo, "da bo eno najtežjih let za proizvajalce in predelovalce mleka".

A v Govedorejskem poslovnem združenju ob tem na svoji spletni strani opozarjajo, da razlogi za padanje cen mleka niso tako enoznačni in da ni vsega kriv embargo na izvoz v Rusijo. "Ugodne vremenske razmere povsod po v svetu so v letu 2014 omogočile visok pridelek krmnih rastlin in obilje krme, kar je prvi pogoj za visoko prirejo mleka. Če k temu dodamo še zelo ugodne odkupne cene mleka, so vzroki za rast prireje več kot očitni. Rast prireje v prvih osmih mesecih je res fascinantna: Nova Zelandija: 16-odstotna, EU 27: 5,7-odstotna, Avstralija: 4,2-odstotna, ZDA: 2,4-odstotna," pravijo in dodajajo, da se je v drugi tretjini leta trg povsem zasičil - in to kljub vedno večjemu povpraševanju, predvsem na Novi Zelandiji, ki v svetovnem merilu odkupi največ mleka (skoraj 40 odstotkov), kar je skoraj toliko kot EU in ZDA skupaj.

Ni za vse kriv ruski embargo. Bo pa imel najdolgoročnejši učinek.
Zakaj torej takšen padec cen? Razlogi so različni, pravijo v GPZ-ju: od nemirnih razmer na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki sta veliki uvoznici mleka, do govoric o nabito polnih kitajskih skladiščih mleka v prahu. In pa seveda ruski embargo, ki bo, priznavajo v združenju, zagotovo imel najdolgoročnejši učinek na cene mleka - predvsem zato, ker se države izvoznice "tolažijo", da je ukrep le začasen, in se zato ne ozirajo za drugimi trgi, po drugi strani pa Rusi ugotavljajo, kako zelo odvisni so od izvoza, in zato znova intenzivneje spodbujajo domačo prirejo mleka.

Padanje odkupnih cen mleka se je tako začelo že konec lanskega leta v Angliji, baltskih državah in preostali severni Evropi, pojasnjujejo v Ljubljanskih mlekarnah. V Evropi so se najbolj cene znižale v državah, ki mejijo na Rusijo oz. mleko izvažajo pretežno tja, saj imajo zaradi izvoznih omejitev mleka na trgu občutno preveč, cene pa posledično padajo - tudi pod 20 centov za liter. "Konkurenca je postala večja in padec cen avtomatično sledi. Slovenija običajno za takimi trendi zaostaja, vendar se temu ne da izogniti," je za TV Slovenija že pred časom pojasnjevala predsednica Gospodarsko interesnega združenja mlekarstva Slovenije, Ivanka Valjavec.

Še pred enim letom 40 centov za liter
V Sloveniji torej padec cen zaradi ruskega embarga ni bil tako velik kot v nekaterih drugih (predvsem baltskih) državah, a ga kmetje še kako občutijo. V Pomurskih mlekarnah pravijo, da trenutno mleko odkupujejo po povprečno 33 centov za liter, še pred enim letom pa je kmet za liter "belega" dobil 0,3957 evra.

Bo odprava mlečnih kvot res tako usodna?
A kot omenjeno z aprilom prihaja še en udarec mlečnemu sektorju. Takrat bo Slovenija odpravila sistem mlečnih kvot (nekatere države EU-ja so to že storile s 1. januarjem), ki omejuje proizvodnjo mleka, da se na trgu ne bi ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, torej da znotraj države ne bi pridelali preveč ali premalo mleka in s tem vplivali na njegovo ceno. Slovenija je kvote uvedla pred slabimi desetimi leti (v kvotnem letu 2005/2006) in jih večinoma ni presegala. Zato po mnenju Valjavčeve to ne bi smelo vplivati na slovenske cene mleka.

A kmetje se ne strinjajo. "V Sloveniji pričakujemo znižanje cen surovega mleka in posledično upad pridelovalcev mleka, kar se že dogaja in se še bo. Seveda po vsakem padcu sledi ponovno normaliziranje cene, ki pa bo po vsej verjetnosti nižja od sedanje," pojasnjuje Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Cena se bo ustalila pri okoli 26 centih za liter
Podobno predvidevajo tudi v Ljubljanskih in Pomurskih mlekarnah. "Po naših predvidevanjih in že zdaj povečani prireji mleka v Evropi se bo cena mleka na evropskem trgu surovega mleka po odpravi kvot znižala, in to na 26 centov za liter mleka. Ker pa mlekarne v Sloveniji nikoli ne plačujemo največ in tudi ne najmanj v Evropi, predvidevamo, da bo odkupna cena mleka pri nas tam okoli 28 centov za liter mleka," pravijo v Pomurskih mlekarnah, podobno pa pravijo tudi v Ljubljanskih, kjer napovedujejo, da se bo cena mleka ustalila nekje med 25 in 27 centi za liter.

Potokar ob tem opominja, da ima Slovenija bistveno slabše pogoje za pridelavo mleka od večjih proizvajalk, saj pri nas prevladujejo majhne črede, zaradi geološke razgibanosti pa ima velik del države omejene možnosti za kmetijstvo. Tudi zato je prepričan, da bi se slovenski kmetje morali bolj množično usmeriti v prirejo visokokakovostnega mleka in predelavo tega mleka v visokokakovostne mlečne proizvode. "Ne verjamem, da lahko zdržimo tekmo s konkurenco na področju prodaje surovega mleka. Upam, da bodo rejci, zadruge, mlekarne in trgovina strnili svoje vrste, skupaj ozavestili potrošnika o pomenu in kakovosti domače prireje mleka in mesa, zagotovili pravična cenovna razmerja znotraj verige ter s tem ob dovoljeni pomoči države ohranili najpomembnejšo panogo slovenskega kmetijstva," še poudarja.

Nekaj akcij, a trajnejšega znižanja cen za zdaj še ne bo
Po drugi strani pa za zdaj nič ne kaže, da bi imel od padanja cen osnovne surovine kakšno korist vsaj kupec. Medtem ko so nekatere tuje trgovske verige, ki ponujajo svoje mlečne izdelke, za odtenek znižale cene mleka in mlečnih izdelkov, pa slovenske mlekarne za zdaj o kakšni večji pocenitvi ne razmišljajo. "Za zdaj cen ne nameravamo znižati, saj nam jih tudi ob dvigu cene mleka v lanskem letu ni uspelo dvigniti," tako pravijo v Pomurskih mlekarnah, pri čemer pa dodajajo, da se bodo, če bodo cene mleka še naprej padale, prilagodili trgu in znižali cene izdelkov.

V Ljubljanskih mlekarnah za zdaj kakšnega trajnejšega znižanja cen ne obljubljajo, a kupcem vseeno ponujajo nekoliko nižje cene mlečnih izdelkov - v sodelovanju s trgovci namreč pripravljajo več znižanj z višjim odstotkom popustov, pozneje pa bodo nekoliko znižali cene določenih izdelkov, so nam pojasnili.

Konec evropske mlečne prevlade?
Padanje cen mleka pa ne bo usodno le za kmete, ki se s prirejo mleka ukvarjajo, ampak za celotno mlečno proizvodnjo, pri tem opozarjajo v Ljubljanskih mlekarnah: "Nižje cene bi lahko dolgoročno prizadele mlečno proizvodnjo v EU-ju, kar bi v poznejših letih lahko imelo pogubne posledice zaradi pomanjkanja mleka." Evropska unija je namreč največji svetovni pridelovalec mleka (pridela ga 27 odstotkov), sledijo ji Indija z 20 odstotki in ZDA s 17. In če največji proizvajalec zmanjša količino proizvedenega mleka, je jasno, da bomo v težavah vsi.