Islandija se je leta 2008 čez noč soočila s propadom bank in ogromno bančno luknjo. V zameno za pomoč Mednarodnega denarnega sklada se je zavezala reformam in obširni privatizaciji, ki so močno spremenile življenje državljanov, podobno, kot se zdaj dogaja Grčiji, je v predavanju na ekonomski fakulteti v Ljubljani dejala Jolyjeva.

Da bi postal ribič, po njenih besedah na Islandiji potrebuješ štiri leta trdega dela, da postaneš bančnik, pa tri tedne usposabljanja. A vseeno je zadovoljna, ker so vsi nekdanji vodilni v islandskih bankah, odgovorni za zlom sistema, sedem let po začetku preiskave v zaporih. To je bilo po njenem mnenju mogoče le zato, ker so državljani zahtevali odgovornost, politiki pa jim niso mogli oporekati.

Ob začetku preiskave bančnega sistema Islandija ni imela nobenih primerljivih predhodnih izkušenj, preiskovalci se do takrat še niso srečali s podobnimi primeri, na sredini preiskave pa je v njej sodelovalo več kot 80 ljudi, večinoma mladih in predvsem tujcev, je pojasnila. Podobno kot Slovenija se je tudi Islandija zaradi majhnosti soočala s težavo poznanstev, kar je oviralo iskanje preiskovalcev. Poudarila je, da so za učinkovito preiskavo bančne kriminalitete potrebni predani preiskovalci in trden sodni sistem na vseh ravneh.

Festić: BS ni imel in še vedno nima ustreznih zakonskih možnosti
O slabih bančnih praksah v slovenskem bančnem sistemu je spregovorila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Izpostavila je, da so bila nekatera posojila očitno odobrena na podlagi političnih vezi, poznanstev in nepotizma.

Na vprašanje, zakaj Banka Slovenije ni prej ukrepala, je Festićeva v razpravi pojasnila, da ni imela in še vedno nima zakonskih možnosti, da bi pred odobritvijo preverjala postopke podeljevanja posojil. Banka Slovenije je sicer od leta 2008 v povezavi s tem podala 20 obsežnejših kazenskih ovadb.

Kozina: Ključna napaka je bila dokapitalizacija
V Sloveniji se s preiskavo bančne kriminalitete zadnja tri leta ukvarja tudi višji državni tožilec Jože Kozina, ki je opisal težave v preiskavi. "Ker gre za izjemno težek problem, smo se odločili, da pred jesenjo, ko bodo sprejete nekatere večje odločitve, obiščemo vse večje banke v Sloveniji," je dejal. Tako želi specializirano državno tožilstvo ugotoviti, kako bančniki razumejo mejo med običajno poslovno prakso in kaznivimi dejanji.

"Ključna napaka države je bila, da je pokrila vse izgube bank in jim dala potuho, račun pa bo izstavljala še našim vnukom," je ocenil tožilec. Prav te banke pa po njegovem mnenju zdaj niso prav zagrizene za iskanje krivcev, saj so svoje težave že rešile.