Gospodarstvo

Poudarki

  • Nadaljevanje zaslišanj v preiskavah o zlorabah v bančnem sistemu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 14 glasov Ocenite to novico!
Matej Narat
Narat je bil v upravi NLB-ja v dveh mandatih med letoma 2002 in 2009. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
       Nisem pa se dogovarjal o konkretnih poslih.       
 Matej Narat o srečevanju z direktorji posameznih podjetij kreditojemalcev
       Če so delnice Pivovarne Laško bančna luknja, je v tem sistemu nekaj zelo narobe ... Bile so prodane za nekaj deset milijonov evrov več, kot pa so bile odnešene iz NLB-ja.       
 Alojz Jamnik
Anže Logar
Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je v času dela komisije moral tudi zagroziti s prisilno privedbo tistih, ki niso želeli pričati. Foto: BoBo
Slavko Jamnik
Slavko Jamnik na preiskovalni komisiji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Matej Narat
Preiskovalna komisija je do zdaj objavila eno širše poročilo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
VIDEO
Jamnik in Narat zavračata...

Dodaj v

Narat: Kredite smo v NLB-ju podeljevali po strokovnih merilih

Nekdanji člani uprave NLB-ja pred parlamentarno komisijo
15. maj 2017 ob 10:39,
zadnji poseg: 15. maj 2017 ob 19:31
Ljubljana - MMC RTV SLO

Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu je zaslišala Alojza Slavka Jamnika in Mateja Narata, nekdanja člana uprave NLB-ja.

Alojz Jamnik je bil član uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) med letoma 1997 in 2002 ter od sredine leta 2007 do konca novembra 2009. Članom preiskovalne komisije je pojasnil razloge za številne dokapitalizacije NLB-ja. Kot ključnega izmed dejavnikov je izpostavil strategijo banke po vstopu belgijskega KBC-ja. Ta se je po njegovih besedah osredinjal na hitro rast in visok donos. Izplačevale so se dividende in z rastjo banke je kapitalski količnik padal, ker kapitala nista zagotavljala lastnika, ampak ga je banka pridobivala v drugih oblikah, med drugim s podrejenimi obveznostmi.

Jamnik se ni strinjal z izračunom bančne luknje. "Najprej jo boste morali dobro definirati," je odgovoril na vprašanje, ali se čuti odgovornega za luknjo, ki jo je s slabimi posojili soustvaril NLB. "Če so delnice Pivovarne Laško bančna luknja, je v tem sistemu nekaj zelo narobe ... Bile so prodane za nekaj deset milijonov evrov več, kot pa so bile odnesene iz NLB-ja," je ponazoril.

Različna obravnava dveh slovenskih bank
Kot primer je navedel tudi različno usodo Gorenjske banke in Banke Celje, ki sta bili zelo primerljivi banki. Vodstvo Gorenjske banke se je odločilo, da banke ne bo prepustilo državni sanaciji, in dve leti zatem, ko je bil ugotovljen kapitalski primanjkljaj v višini okoli 320 milijonov evrov, je regulator zahteval 12-milijonsko dokapitalizacijo. "To mi je strokovno nejasno," je dejal Jamnik. Banka Celje pa je šla po poti državne sanacije z razlastitvijo delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, državno dokapitalizacijo in pripojitvijo k Abanki. "Menim, da način ugotavljanja bančnih izgub pri primerjavi teh dveh bank kaže na velik problem," je dejal Jamnik.

Večkrat je izpostavil primera Istrabenza, pri katerem so banke sklenile sporazum in se poplačale s prodajo naložb, ter holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, pri katerih se je sprejetje tovrstnega sporazuma, čeprav je bil med bankami usklajen, ustavilo. Zakaj, Jamnik ne ve, ocenjuje pa, da bi samo s prodajo Heliosa pokrili polovico dolgov.

Bratje po različnih institucijah, družbah
Jamnik je zavrnil očitek, da so v banki oba holdinga vodili kot ločeni, ne povezani osebi, da bi jima omogočili višje kreditiranje. Prav tako je zanikal, da bi dejstvo, da je njegov brat Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, kakorkoli vplivalo na odobravanje kreditov holdingom, ki sta bila v lasti Mariborske nadškofije. Tudi glede odobravanja kreditov družbi SCT-ja, v katere upravnem odboru je bil njegov drugi brat Janez Jamnik, je dejal, da se je iz odločanja izločil in da ni vplival na kakršnokoli odločitev glede teh posojil.

Narat: Kredite smo podeljevali strokovno
Pred komisijo je na tokratni seji pričal še Matej Narat, ki je bil v upravi NLB-ja v dveh mandatih med letoma 2002 in 2009. Po njegovem je bila podlaga za hitro rast banke delničarski sporazum med državo, KBC-jem in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), na katerem so temeljili tudi strategija in letni načrti.

Tako kot Jamnik je poudaril, da je kreditni odbor odločal na podlagi strokovnih predlogov sektorja za upravljanje tveganj in komercialnega oddelka. O opozorilih, ki jih je sektor za upravljanje tveganj navedel v določenih primerih predlogov za kreditiranje podjetij, sta dejala, da je bila odobritev odvisna od konkretnega podjetja in namena kreditiranja.

Narat je povedal, da se je srečeval z direktorji posameznih podjetij na njihovo željo. To je normalno, se je, se in se bo dogajalo. "Nisem pa se dogovarjal o konkretnih poslih," je dodal. Na vprašanje, ali ga je župan Zoran Jankovič kdaj klical zaradi Grepa, je odgovoril z "ne", na vprašanje, ali je kdaj z njim govoril, pa je dejal, da ga pozna.

Predkazenski postopek
Na nekatera vprašanja o konkretnem primeru ni odgovoril, ker poteka predkazenski postopek. "S kriminalisti imam stike na njihovo iniciativo in sodelujem po svojih najboljših močeh," pa je odgovoril na vprašanje o sodelovanju Aktive pri dokapitalizaciji NLB-ja leta 2008, ki naj bi nato v podobnih zneskih, kot je sodelovala pri dokapitalizaciji, dobila kredit v NLB-ju.

Na vprašanja glede poslov, v katerih bi lahko financirali terorizem ali trgovino z orožjem, je odgovoril, da se ne spomni, da bi kdaj dobili opozorilo urada za preprečevanje pranja denarja. Povedal je še, da so imeli v banki za to področje posebej pristojnega človeka.

Dozdajšnje delo komisije
Parlamentarna preiskovalna komisija za preiskavo zlorab v bančnem sistemu nadaljuje preiskavo praks poslovanja v NLB-ju. Komisijo zanima predvsem, kje so razlogi, da je nastala bančna luknja, ki je v času recesije zahtevala znatno dokapitalizacijo slovenskih bank, največ prav NLB-ja.

Na zadnji seji je komisija zaslišala Borisa Zakrajška, ki je med letoma 2002 in 2008 vodil hčerinsko družbo NLB-ja. Zakrajšek je dejal, da je bančna luknja nesrečna zgodba, za katero pa stojijo ljudje z imeni in priimki. Ključen razlog je, da je bila rast kreditnega portfelja, tako Zakrajšek, absolutno previsoka.

Parlamentarna preiskovalna komisija je pred časom že objavila poročilo o dogajanju v nekdanjih Probanki in Factor banki. Komisija je v poročilu ugotovila slabe prakse v obeh bankah, ki sta poslovali s pomanjkljivim nadzorom, del krivde pa je komisija pripisala tudi bančnemu regulatorju.

Posnetka seje v celoti:

L. L., Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
cairns
# 15.05.2017 ob 13:22
Nekdanji člani uprave NLB-ja pred parlamentarno komisijo

Kakšna komisija neki.
Tričlanski sodni senat ki izreče 30 let zapora, zaseg vsega premoženja in konec.
Space Voyager
# 15.05.2017 ob 12:41
He he he
1 - parlamentarna komisija
2 - nekdanji član NLB

Res ne rabiš kalkulatorja, da sešteješ ta dva seštevanca... Rezultat je, kljub seštevanju, nič.
kotzi
# 15.05.2017 ob 15:13
kako izgubijo tipi spomin...neverjetno...
Nikolaj
# 15.05.2017 ob 17:08
Gospod Narat želi iz laži ustvariti resnico.
bud00
# 15.05.2017 ob 17:20
NLB, kjer je bil Narat kot član uprave zadolžen za poslovanje s podjetji je odobri Savi kredit za nakup Abanke. Gre v upravo Abanke in nato pa ga leto kasneje ravno ko Sava prične s prodajo delnice Abanke izberejo za predsednika uprave Save :) In sedaj govori o strokovnosti kreditov...
5tane
# 15.05.2017 ob 17:50
Eden tistih ki bi morali za svojo strokovnost sedeti v zaporu.
luckyss
# 15.05.2017 ob 17:23
NLB..brezplačen bankomat za politično bando..mi pa plačujemo..
variolog
# 15.05.2017 ob 17:22
Ajoj,kako so ti lažnivci lažljivi.
smeško 562
# 15.05.2017 ob 16:45
Ko to reče Narat potem .....
kotzi
# 15.05.2017 ob 15:12
se tozilc oz policija ze ukvarja s temi tipi...ali se kar z Volvom... od jj
maximinus
# 15.05.2017 ob 18:22
Kredite smo v NLB-ju podeljevali po strokovnih merilih

seveda V.I.P.
veze in poznanstva!!

kot ponavadi, če ne ostanejo na pozicijah ki jih že držijo, potem jih premestijo nekam drugam kjer spet lahko delajo ''strokovno'', ker so škodljivci in zajedalci družbe!!
hypatos
# 15.05.2017 ob 17:40
Narat zgleda kot nekdo, ki bi si želel spremeniti fizični izgled, da ga ne moreš takoj prepoznati. Kot to delajo kriminalci.

Čemu? Hmm...
sistemc.
# 15.05.2017 ob 17:25
Zakrajšek je dejal, da je bančna luknja nesrečna zgodba, za katero pa stojijo ljudje z imeni in priimki.

Marko Kranjec.
Guliarth
# 15.05.2017 ob 17:23
Dimičevi tudi, kdo je ta strokovnjak nepodkupljivi?
Majestic12
# 15.05.2017 ob 17:20
Strokovna merila = tel.klic tipa "ej, dej zrihtej za enga mojega prjatla..."
kotzi
# 15.05.2017 ob 15:24
v nkmb so dal 800 miljonoiv evrov..prodal za 200.miljonov....kje je 600 miljonov...kdo ve...ja..zajaj niso pocakali sprodajo...Cerar..zakaj ste hiteli...bi dobili zdaj ali naslednje leto vec
kotzi
# 15.05.2017 ob 15:23
zanimivo kako tukaj zagovarjajo ljudje bancnike..prej so vpili v zapor z njimi..zdaj pa..joj kako so bogi..samo odlocali so...par miljard so nardil luknje...bogi so...aja ....zakaj tega ne slisim pri tes 6...tam je pomembno ..tukaj pa ne..bogi bancniki
cairns
# 15.05.2017 ob 13:25
Na zadnji seji je komisija zaslišala Borisa Zakrajška, ki je med letoma 2002 in 2008 vodil hčerinsko družbo NLB-ja. Zakrajšek je dejal, da je bančna luknja nesrečna zgodba, za katero pa stojijo ljudje z imeni in priimki.

Nekaj predlogov za imena in priimke:

12.avgust 2005
. Na sestanku pri takratnem predsedniku vlade Janezu Janši so se sestali Boško Šrot, Igor Bavčar, Andrijana Starina Kosem in Matjaž Gantar. Že konec junija so se Šrot, Bavčar in Gantar dogovorili, da dobi KD Group Abanko, Istrabenz in Pivovarna Laško Mercator, država pa vpliv na Delu. 12. avgusta 2005 so si vpleteni še segli v roke.

zigadr
# 15.05.2017 ob 23:19
Strokovno so zajebali
dolfek1
# 15.05.2017 ob 20:32
Kradejo, pa kradejo, pa kradejo, ... . Pa nikomur nič. Pol še pa vključijo enga mafioza, da za njimi drek počisti.
k.u.j.o.
# 15.05.2017 ob 18:05
Potrebno je nekaj vedet, za privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije je veljal dogovor politike.

Janša & Pahor in Co. so to dovolili in so eni glavnih krivcec za stanje v Sloveniji..
izo
# 15.05.2017 ob 14:09
v komisijo pa stranka, ki jo naredila največjo luknjo in puf nlb-ja. lol..
tragikomedija.
Olorin
# 16.05.2017 ob 06:40
Narat: "Kredite smo v NLB-ju podeljevali po strankovnih merilih"

Evo, popravljeno.
enix
# 16.05.2017 ob 06:25
banke in tovarne nazaj delavcem, odgovorne na enega od hrvaških otokov, da se jim povrne spomin...
paraBellum
# 15.05.2017 ob 23:03
Ti krediti so bili podeljeni strokovno samo če je Narat strokovnjak v hazardiranju in klientelizmu.
paraBellum
# 15.05.2017 ob 22:59
Narat: Kredite smo v NLB-ju podeljevali po strokovnih merilih

Glede na nastalo bančno luknjo to enostavno ne more biti res.
cairns
# 15.05.2017 ob 21:14
Narat: Kredite smo v NLB-ju podeljevali po strokovnih merilih

ki veljajo med člani mafijskih organizacij Camorra in N'dragetha.
mmeeddoo
# 15.05.2017 ob 20:21
"Kredite smo dajali po strokovnih merilih"

Žalostno, a dovolj jasno ta izjava vse pove - po vsej situaciji, se on še vedno izgovarja na strokovnost.
Me prav zanima kako bi gledali tovornjakarja za avtocesto, ki bi trdil, da je vozil po vseh predpisih.

... po drugi strani pa ... kaj točno bi se pa zgodilo, če ne bi bili podeljeni strokovno? Nekaj drugega, kot se je?
Guliarth
# 15.05.2017 ob 19:51
Vzamejo si 100, razdelijo 10. Vsak to naredi in v 20 letih imaš državo, kot jo imamo mi.
Srečni Luka
# 15.05.2017 ob 19:12
Narat: Kredite smo v NLB-ju podeljevali po "strokovnih" merilih
piarija
# 15.05.2017 ob 18:01
komplet vse vpletene zbasat v čuzo, pol se nej pa med sabo zmenjo kdo je kriv...
Partizan Miha
# 15.05.2017 ob 11:50
Logar je garancija, da se obdobja 2004-2008 ne bo preizkovalo, zato je ta komisija farsa !!
FancyBoy
# 16.05.2017 ob 06:42
Jap...takole.

Bavčar je na vratih, OK...30mio.
galoper
# 15.05.2017 ob 21:56
Kaj pa upoštevanje preddispozij za uskladitev s strokovnimi navodili?
sportniik
# 15.05.2017 ob 20:00
"Kredite smo dajali po STRANKARSKIH upss, STROKOVNIH merilih"
SKing
# 15.05.2017 ob 17:40
Aha, po strokovnih merilih? Igor B. je rekel, kako in kaj, pa ste po njegovih navodilih in merilih delali!

Dajmo si že priznati, da Igor B. vodi vse v Sloveniji. Bo lažje. Njegov vpliv je neizmerljiv.
Nikolaj
# 15.05.2017 ob 17:11
Preiskovalna komisija se vedno ustanovi zato, da se raziskuje nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja in da se ne raziskuje tisto, kar v resnici obstaja.
komsomolec
# 15.05.2017 ob 10:54
golob-90-odstotkov-kriminala-v-bankah-je-povzrocila-janseva-vlada

Golob je dejal, da je kriminal v bankah povzročil desetino slabih posojil v slovenskih bankah, ostalih 90 odstotkov pa kriminalna gospodarska politika Janševe vlade med letoma 2004 in 2008:
Kazalo