Norveška je zadela terno, ko so leta 1969 odkrili nafto v Severnem morju, a se ni vdala skušnjavi, da bi ves dobiček zapravila, ampak je denar naložila v poseben sklad. Foto: Reuters
Norveška je zadela terno, ko so leta 1969 odkrili nafto v Severnem morju, a se ni vdala skušnjavi, da bi ves dobiček zapravila, ampak je denar naložila v poseben sklad. Foto: Reuters

Gre za drugi najboljši rezultat v zgodovini tega finančnega sklada, ki se napaja iz zaslužkov od prodaje nafte in plina, in vlaga zunaj države, da bi preprečil pregrevanje domačega gospodarstva.

Premoženje norveškega sklada, ki velja za enega najbolje upravljanih na svetu, je tako ob koncu leta znašalo 5.040 milijard norveških kron (okoli 680 milijard evrov) in se samo lani povečalo za 692 milijard kron (83 milijard evrov).
Glavno naložbeno orodje
Norveška je zaslužke od prodaje nafte in plina v sklad začela preusmerjati leta 1996, danes pa velja za glavno naložbeno orodje za oplajanja energetskega bogastva te nordijske države.

Donos na delnice v lasti sklada se je lani zvišal za 26,3 odstotka. Delnice predstavljajo 61,7 odstotka portfelja. Donos na obveznice je bil enoodstoten, nepremičninske naložbe pa so pridobile 11,8 odstotka vrednosti.
Uspešnost sklada je bila razvidna že v začetku leta, ko se je zaradi visokih cen nafte in plina napihnil na kar 5,11 bilijona kron (609,58 milijarde evrov) in tako prvič v zgodovini presegel mejnik milijona kron na prebivalca. S tem so vsi Norvežani, vsaj v teoriji, postali kronski milijonarji.
Leta 1990 ustanovljeni sklad ima v lasti okoli odstotek vseh svetovnih delnic, obveznic in nepremičnin.