Norveški naložbeni sklad, v katerega se stekajo prihodki od naftnega bogastva, velja za enega največjih projektov demokratičnega upravljanja z naravnimi bogastvom na svetu. Naložbe sklada po vsem svetu so trenutno vredne skoraj 400 milijard dolarjev, kar znese 80.000 dolarjev na vsakega prebivalca.

Ogromne naftne rezerve so na Norveškem odkrili v 60. letih in črno zlato je kmalu postalo gonilna sila skandinavske države. Sredi 90. let so sklenili, da morajo imeti od naftnega bogastva koristi tudi prihodnje generacije, ko bo zmanjkalo rezerv in s tem pomembnega vira dohodkov, zato so oblasti ustanovile naložbeni sklad, ki nalaga delnice in vrednostne papirje po vsem svetu.

Ob takih prihodkih od nafte se mnogi Norvežani čudijo, da morajo več mesecev čakati v vrstah v zdravstvenih domovih, plačevati kosilo za svoje otroke v šolah in se na starost spoprijemati s pomanjkanjem prostora v domovih za starejše.

Pasti naravnega bogastva
Vse parlamentarne stranke zagovarjajo nadaljevanje omejene uporabe sredstev iz sklada, da bi se tako izognili težavam, ki so jih imele mnoge države, ko so odkrile velike zaloge naravnih virov in nato začele na veliko zapravljati, kar se jim je maščevalo v času, ko so cene nafte drastično padale ali ko so zaloge pošle.

Eden izmed primerov nespametnega upravljanja je Nizozemska, kjer je izkoriščanje zemeljskega plina prinesel pravi razcvet gospodarstva v 60. letih, a z njim so prišle tudi visoka inflacija, visoke obrestne mere in precenjena valuta, kar je povzročilo upad gospodarske proizvodnje. Norvežani so se prav s skladom želeli izogniti "nizozemski bolezni".

Opozicija za večje črpanje iz sklada
Da bi morala vlada bolj odpreti mošnjiček, se že dolgo časa zavzema le opozicijska desno usmerjena Progresivna stranka, ki želi tako povečati javno porabo in s tem financirati gradnjo cest in skrb za starejše.

Trenutna pravila določajo, da lahko vlada v "normalnih letih" uporabi štiri odstotke vrednosti sklada, kar je tudi njegov dolgoročni letni donos, s čimer se financira proračun. Letos si je vlada dovolila porabiti sedem odstotkov sklada in tako vzela malo vetra iz jadra svojih nasprotnikov v Progresivni stranki.

Javnomnenjske ankete pred ponedeljkovimi volitvami kažejo, da sta desnosredinska opozicija in vladajoča levosredinska koalicija premierja Jensa Stoltenberga izenačeni. Če bi se vladi uspelo obdržati, bi bilo to prvič po letu 1996, da vladajoča koalicija ni izgubila volitev.