Zelo nestabilna situacija na evropskih finančnih trgih predstavlja dodatna tveganja tudi za države z majhnimi jamstvi, kot je Slovenija, pravijo v bonitetni agenciji. Foto: MMC RTV SLO
Zelo nestabilna situacija na evropskih finančnih trgih predstavlja dodatna tveganja tudi za države z majhnimi jamstvi, kot je Slovenija, pravijo v bonitetni agenciji. Foto: MMC RTV SLO

- NLB: Nova dolgoročna ocena je Ba1 (prej Baa3), obeti so negativni; kratkoročna kreditna ocena je Non-prime (prej Prime-3) . Ocena finančne moči banke ostaja z E+ nespremenjena.

- NKBM: Ocena je padla z Baa3 na Ba1. Ocena kratkoročnega tveganja je po novem Non-Prime (prej Prime-3), ocena njene finančne moči pa je D-. Ocena prihodnjih napovedi je negativna.

- Abanka: Agencija je oceno znižala z Baa3 na Ba2. Ocena prihodnjih napovedi ostaja negativna. Kratkoročna kreditna ocena je Non-prime (prej Prime-3). Ocena prihodnjih napovedi o gibanju bonitetne ocene banke je stabilna.
Nižja bonitetna ocena

Doletelo na je novo znižanje bonitetne ocene (z Aa3 na A1) Sloveniji pri agenciji Moody's v zadnjih treh mesecih. Bonitetna hiša je namreč 23. septembra že znižala oceno za državne obveznice z Aa2 na Aa3. Že tedaj je posvarila, da se ocene še lahko nižajo.

Zdaj so se za to odločili, ker bo morala država verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun. Ocenjujejo namreč, da skupna sredstva slovenskih bank predstavljajo približno 136 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, "kar je relativno veliko, glede na druge sisteme v Vzhodni Evropi".
Država bo morala vse več vlagati v banke
Po njihovem mnenju bodo slovenske banke ob nadaljevanju krize, slabitvi kapitala in slabšanja donosov potrebovale več državne pomoči. Hkrati pa se tveganja za Slovenijo povečujejo zaradi krize v evrskem območju. V agenciji Moody's tudi napovedi vidijo negativne, saj se bo položaj ob šibki rasti v letih 2011 in 2012 in ob možnosti recesije še poslabševal.

Delež slabih kreditov v največjih bankah bi se lahko do konca naslednjega leta povečal že na 20 odstotkov. Država pa bo morala v naslednjih letih v bančni sektor nameniti med 2 do 8 odstotkov BDP-ja, menijo.

Ministrstvo: Dokapitalizacija le pri eni banki
Na to so se odzvali z Ministrstva za finance (MF), kjer poudarjajo, da je vprašanje dokapitalizacije trenutno aktualno le pri največji slovenski banki, pa tudi pri tej se še teži k takšnemu načinu sodelovanja države, ki ne bi imel vpliva na povečanje državnega dolga. "Po podatkih Banke Slovenije iz Poročila o stabilnosti slovenskega finančnega sistema za december 2011 se je kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema do septembra povečala na 12,1 odstotka," navajajo.
Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti iz maja 2011 še navaja, da je povprečen delež bilančne vsote bank v BDP-ju v evrskem območju leta 2009 znašal 333 odstotkov, v državah EU-ja pa 357 odstotkov, dodajajo na MF-ju.

Reševanje evra bo vplivalo na gospodarstvo
Druga pereča zadeva, zaradi katere so se pri Moody's odločili za znižanje bonitetne ocene Sloveniji, je porast srednjeročnih tveganj za gospodarsko rast, ki bodo rezultat vse večjih fiskalnih restrikcij v območju evra. To bo vplivalo na dohodke izvoznikov in tudi bank, s tem pa bo to zelo verjetno povzročilo dodatne izzive Sloveniji pri zmanjševanju državnega dolga.

Na roko nam ne gre niti politični položaj
Spremljajo tudi politično ozračje v državi; zdi se jim nestabilen, kot tak pa lahko še dodatno oteži in odloži sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov.

Prav tako pri Moody's niso optimistični glede prihodnosti za Slovenijo. Napoved gibanja je negativna, bi pa pomagale vse gospodarske in fiskalne politike, ki bi bile podlaga za znatno in trajnostno izboljšanje proračunskega stanja, torej če bi dosegli proračunski presežek, s čimer bi začeli zmanjševati zadolženost, so zapisali v obrazložitvi nove ocene.

Ocena je pretirana in neupravičena
A na MF-ju odgovarjajo, da vlada in državni zbor izvajata dejavnosti, ki bodo zajezile javno porabo v prvi polovici prihodnjega leta. Prihodnjo vlado pa bodo opozorili na pomen čimhitrejše izpeljave določenih zakonodajnih projektov, ki bi pozitivno vplivali na stanje v bančnem sistemu.

Hkrati pojasnjujejo, da se je Slovenija v letu 2011 zadolžila za 3.885.191.103 evrov. Milijarda je šla za odplačilo glavnic za leto 2012 in 2013. V letu 2012 se bo za odplačilo dolga, ki zapade v letu 2012, treba dodatno zadolžiti samo še za 204.146.659 evrov.

"Zaradi navedenega menimo, da je ocena ratinške agencije o tveganju pridobivanja sredstev na finančnih trgih pretirana in neupravičena. Potrebno je ponovno poudariti, da 2,2, milijarde evrov (6 % BDP) depozitov, ki jih lahko uporabi za kratkoročno financiranje potreb državnega proračuna," so še dodali.

Janković nad oceno ni presenečen
Po besedah Zorana Jankovića je oko bonitetne agencije Moody's sicer zelo strogo: "Včasih se sprašujem, ali se agencija, ko znižuje boniteto vsem državam v Evropi, zaveda, da s tem prispeva še k večjemu neravnovesju".

Toda Janković nad znižanjem bonitetne ocene Slovenije ni presenečen, saj ta odraža trenutno politično nestabilnost; bonitetne agencije namreč pričakujejo neko neravnotežje. A protiudarec znižanju bonitete je po Jankovićevih besedah četrtkov dogovor s sindikati glede intervencijskega zakona in današnja soglasna odločitev državnega zbora o sprejemu zakona.


- NLB: Nova dolgoročna ocena je Ba1 (prej Baa3), obeti so negativni; kratkoročna kreditna ocena je Non-prime (prej Prime-3) . Ocena finančne moči banke ostaja z E+ nespremenjena.

- NKBM: Ocena je padla z Baa3 na Ba1. Ocena kratkoročnega tveganja je po novem Non-Prime (prej Prime-3), ocena njene finančne moči pa je D-. Ocena prihodnjih napovedi je negativna.

- Abanka: Agencija je oceno znižala z Baa3 na Ba2. Ocena prihodnjih napovedi ostaja negativna. Kratkoročna kreditna ocena je Non-prime (prej Prime-3). Ocena prihodnjih napovedi o gibanju bonitetne ocene banke je stabilna.
Nižja bonitetna ocena