Cenovni pritisk bodo pridelovalci hrane lahko prenesli, če bodo dovolj močni pogajalci, je o pritiskih in moči slovenskih trgovcev povedal varuh odnosov v prehranski verigi Jože Podgoršek.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, agronom Jože Podgoršek, ki bedi nad odnosi med trgovci in dobavitelji ter kupci, je predstavil svoje letošnje dosežke in izsledke tako dobrih kot slabih praks, ki jih izvajajo trgovci, ki so navzoči v Sloveniji.

Podgoršek je poudaril, da se je samorefleksivno sicer vprašal, ali Slovenija sploh potrebuje institut varuha verige preskrbe s hrano, kaj je njegova dodana vrednost varuha in ali je strošek upravičen. "Moram poudariti, da je veriga prehrane drugačna, kot bi bila brez varuha, kdor koli bi to bil," je dejal in poudaril, da mu je med drugim s preprečevanjem slabih praks uspelo nepošteno vedenje trgovca spremeniti v dobro prakso.

Solata po kosih namesto po teži
Varuh je pojasnil, da so največje trgovske verige najmočnejši pogajalec v verigi prehranske preskrbe in tako je Mercator konec junija, na vrhuncu sezone proizvodnje solate, začel uvajati nove prakse odkupa od pridelovalcev. Solate ni več odkupoval na težo, temveč po kosih in pri tem pogojeval, da mora posamezna glava solate tehtati od 350 do 450 gramov. Proizvajalci so se obrnili na varuha, ki je po pogovoru z vodstvom dosegel odločitev, da preloži svojo zahtevo na leto 2017 in organizira tehnični dan za dobavitelje, kjer so pridelovalcem solate predstavili tehnološke rešitve, s katerimi bodo pridelali solato, ki bo ustrezala pogojem Mercatorja.

Med dobrimi praksami, na katere je naletel pri trgovcih, je Podgoršek naštel prodajo samo slovenskega rdečega mesa v redni ali akcijski prodaji (Spar, Mercator), uveljavljanje neto nabavnih cen (končni znesek, ki ga dobi dobavitelj, brez različnih poznejših odbitkov) za sadje in zelenjavo ali celotne skupine živil (Mercator, Lidl, Hofer, Engrotuš) ter večja promocija slovenskih prehranskih izdelkov in dobaviteljev.

Odnosi med dobavitelji in trgovci so bili očitno tako skrhani, da je začel Hofer, poleg svojega prodajnega asortimenta, v oglasih promovirati svoj "fer" odnos z dobavitelji. "Naši končni kupci se vsaj malo zavedajo izkoriščanja močnejših partnerjev. Vesel sem, da so vsaj v eni trgovski verigi končno dojeli, da je mogoče poudariti dobre odnose z dobavitelji in se s tem promovirati pri kupcih. Kar se v Sloveniji izkaže za uspešno akcijo, bo podobna jutri še kje. To je dobesedno pomoč, vsem, tudi tistimi, ki se borimo za boljše odnose. Navsezadnje so dobavitelji tudi kupci," je komentiral Podgoršek.

Sodobne tehnologije pri preverjanju porekla
Hofer je, kot je predstavil varuh prehranske verige, začel uvajati tudi morebitno zavajanje dobaviteljev glede porekla sadja in zelenjave. "Hofer se je odločil, da bo s sodobnimi pristopi in analizami sam začel preverjati poreklo sadja in zelenjave, in sicer z izotopi vode. Gre za znanstveno metodo, ki zelo jasno določa, na katerem območju je bila pridelana zelenjava ali sadje," je dejal Podgoršek. Po njegovih besedah je sicer res težko določiti, ali je z nekega obmejnega območja ali iz Slovenije. Lahko pa se prepreči, da se jagode iz Španije ali češnje iz Padske nižine ne morejo prodajati kot slovenske.

"S to prakso lahko rešimo velik del težave nelojalne konkurence, ki pripelje poceni sadje in zelenjavo iz tujine in jo prodaja kot slovensko," je pojasnil varuh in pozval druge trgovce, naj se dejavno lotevajo porekla blaga. "Zavajanje s poreklom je namreč nelojalna konkurenca do tistih, ki delajo pošteno," je opomnil.

Plačilna nedisciplina javnih zavodov
Slabe prakse v verigi oskrbe s hrano pa se sicer po ugotovitvah varuha večkrat pojavljajo na strani trgovcev ali drugih končnih kupcev, med katerimi je izpostavil tudi plačilno nedisciplino javnih zavodov, ki nabavljajo hrano. Zakonski rok za plačilo hitro pokvarljivega blaga je 45 dni, v primeru javnih zavodov pa le 30 dni. Toda nekateri zavlačujejo s plačilom tudi po več mesecev. "Javni zavodi postajajo celo večja težava kot trgovske verige. Hitro pokvarljivo blago trgovske verige plačujejo na rok," je dejal in dodal, da se je sicer plačilna disciplina precej popravila.

V verigi preskrbe s hrano so bile letos ugotovljene številne nepoštene ali sporne prakse, ki jih še vedno izvajajo trgovci nad dobavitelji. Podgoršek si med uspehe šteje odpravo t. i. obvezne odprte reklamacije pri jagodah, ki so jo zahtevali v eni izmed večjih trgovskih verig, ki je trgovcu dala možnost, da reklamira sporne košarice jagod kjer koli na poti na trgovske police. Dobavitelj pa je posumil, da je trgovec reklamiral vse jagode, ki so mu ostale po akcijski prodaji. Varuh je nato dosegel, da bo odprta reklamacija zdaj prostovoljna, saj nekateri dobavitelji raje vidijo reklamacijo posameznih proizvodov kot pa celotne pošiljke.

Mesarje stiskajo s cenami
Med nepoštenimi praksami je varuh naštel še diktiranje cen mesa, kjer trgovci zahtevajo tudi 30 odstotkov nižje cene od rednih, tako da se nekateri mesarji približujejo lastni nabavni ceni mesa. Nekateri trgovci postavljajo visoke penale, 200-odstotne, za nedobavljeno akcijsko blago, izsiljujejo protidobave, si postavljajo previsoke marže, kar vpliva na visoke maloprodajne cene, ali pa blago neupravičeno zavračajo.

Varuh oskrbe s hrano je nekatere sporne prakse prijavil tudi varuhu konkurence oz. Agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki je začela preverjati, kakšni so odnosi v preskrbi s hrano v sosednjih državah v primerjavi s Slovenijo. AVK pa je prejel tudi prijavo suma kartelnega dogovora med odkupovalci žit.

Neorganizirani pridelovalci
"Trgovske verige imajo moč in postavljajo cenovno politiko. Odgovor na to zgodbo je zgolj in samo konsolidacija dobaviteljev. V Sloveniji nimamo niti ene organizacije pridelovalcev sadja in zelenjave. Na Nizozemskem, ki je svetovno priznana pridelovalka zelenjave, se proda 90 odstotkov zelenjave prek organizacij pridelovalcev. Tu je neka moč, neka priložnost, ki jo v Sloveniji izgubljamo," je opozoril Podgoršek in dodal, da nihče, niti minister za kmetijstvo ali AVK, ne more preprečiti pritiskov glede zniževanja cen. "Cenovni pritisk bodo pridelovalci lahko prenesli, če bodo dovolj močni pogajalci, da jih trgovski sistemi ne bodo postavili pred vrata. V Sloveniji imamo nekaj takšnih primerov. Barcaffe se ne pogaja o ceni, niti z diskonti," je še pojasnil Podgoršek.