Sodnik Raguz je zavrnil vse ugovore odvetnikov slovenskih bank ter ugodil zahtevam PBZ-ja. Gre sicer za ponovljeno sojenje, sodbo pa je objavil tudi na podlagi odločitve zagrebškega drugostopenjskega sodišča, da pogoji za prekinitev postopka, pri čemer vztraja slovenska stran, niso izpolnjeni. Ugotovili so tudi, da ni bilo niti pogojev za mirovanje postopka, ker ni bilo potrebnega soglasja slovenske strani.

V sodbi je potrjena aktivna legitimacija PBZ-ja za vodenje postopka, ki po mnenju sodišča temelji na veljavni pogodbo o inkaso cesiji s hrvaško vlado, ki PBZ-ju in Zagrebački banki (Zaba) omogoča, da v imenu hrvaške države zahtevata vrnitev deviznih prihrankov iz nekdanje zagrebške podružnice LB-ja, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške. Ponovil je tudi prejšnje ocene prvo- in drugostopenjskega sodišča, da memorandum o soglasju z Mokric, ki sta ga Hrvaška in Slovenija podpisali marca 2013, ni mednarodna pogodba.

Sodnik Raguz trdi, da memorandum ne navaja, da Hrvaška ali Slovenija svojih terjatev ne moreta izterjati na pristojnih sodiščih v rednih postopkih. Zavrnil je tudi slovenske navedbe, da je treba spor o LB-ju reševati v okviru sukcesije.

Proti LB-ju in NLB-ju vloženih 27 tožb
PBZ in Zaba sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB-ju in NLB-ju, in sicer zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB-ja, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih potem tudi poplačale. Po slovenskih virih gre za približno 76.000 hrvaških državljanov, ki so na 25 hrvaških bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nemških mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Največ denarja sta izplačali banki PBZ in Zaba - 129 milijonov nemških mark (64,5 milijona evrov) oziroma 188 milijonov nemških mark (94 milijonov evrov).

V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V dveh primerih sta bili sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank, ena v prid tožnikov. V še štirih ponovljenih postopkih poleg zadnje sodbe so hrvaška sodišča odločila v korist tožnikov, toženi strani pa sta se v vseh primerih pritožili na višjih sodiščih. V devetih primerih hrvaška sodišča še niso odločila.