Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 27 glasov
Ocenite to novico!
Predlog za stečaj Kraškega zidarja, ki je bil vložen pretekli ponedeljek, pomeni padec še ene izmed domin v nizu propadov nekdanjih uspešnih slovenskih gradbenih podjetij.
Sežansko gradbeno podjetje je delovalo vse od povojnih let, ko je bilo ustanovljeno z namenom izgradnje porušene domovine. Med njegovimi poznejšimi prepoznavnejšimi projekti so bile med drugim stolpnice v ljubljanskih Dravljah in Fužinah. V zadnjih letih pa so se v Kraškem zidarju tako kot v mnogo drugih slovenskih gradbenih podjetjih posvečali številnim stanovanjskim projektom tako na Primorskem kot v prestolnici.
Prav pretirana stanovanjska gradnja je bila eden glavnih krivcev za stečaje gradbenih podjetij, med katerimi so se do zdaj znašli še SCT, Vegrad, Primorje MTB, Konstruktor VGR, Gradbeno podjetje Bežigrad, Gradis Celje, CPM, GPG, Stavbar Gradnje in Gradbinec GIP. Seznamu stečajnikov pa se bo pridružilo še kakšno nekdaj zveneče ime med gradbenimi podjetji, saj so trenutno v fazi prisilne poravnave Energoplan, Gradis skupina G, druži ju tudi podjetje Grep, ki gradi športno-trgovski kompleks v Stožicah, ter CMC Celje.
Gospodarska kriza je najbolj prizadela tista gradbena podjetja, ki so se najbolj posvečala tržni stanovanjski gradnji. Gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s cestno in drugo infrastrukturo, imajo vsaj za zdaj malo manj likvidnostnih težav. Preveliko zadolževanje za stanovanjske in poslovne gradnje pa zagotovo ni edini vzrok za propad podjetij, ki so prispevala enega glavnih deležev h gospodarski rasti oziroma dvigu bruto družbenega proizvoda (BDP) Slovenije sredi prejšnjega desetletja.
Odgovornost na vodilnih
Velik del odgovornosti nosi tudi vodstveni kader, ki se je s t. i. tajkunskimi prevzemi dokopal do večinskega ali pretežnega dela njihovih gospodarskih družb in jih nato finančno izčrpal za odplačevanje silnih posojil, s katerimi so jim banke ravnodušno omogočile lastniške prevzeme.
Banke naj bi imele do gradbenih podjetij vsega skupaj za več kot tri milijarde evrov terjatev, skupaj z garancijami pa celo več kot pet milijard. Zaradi stečajev v gradbenem sektorju bodo lahko ostale praznih rok za več sto milijonov. Vendar se bodo banke reševale oziroma sanirale z dokapitalizacijo, tudi na račun davkoplačevalskega denarja. Gradbena podjetja pač ne. Kar nekaj jih je pred stečajem, denimo v primeru SCT-ja in Primorja, najavljalo, da jim prihajajo na pomoč tuji partnerji s svežim kapitalom. Vendar so se te zgodbe uvrščale le v žanr fikcije.
Reševanje z avtocestnim križem
Slovenska gradbena industrija se je znašla v težavah ob osamosvojitvi Slovenije, še posebej večja gradbena podjetja. Tako kot velik del slovenskega gospodarstva je utrpela izgubo trgov na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi drugod po vzhodni Evropi. SCT je v času nekdanje Jugoslavije gradil po celotni nekdanji skupni državi, pa tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka, v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Na pomoč je kmalu priskočila država in začela se je izgradnja slovenskega avtocestnega križa. Večino poslov so dobila slovenska podjetja. Gradnja novega avtocestnega omrežja pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, ki so prav tako gradile avtoceste, potekala zelo počasi.
Slovenska gradbena podjetja so v boju proti tuji konkurenci, ki je dobila zgolj nekaj projektov (predora Trojane in Rebernice), na javnih razpisih zmagovala z najnižjimi ponudbami. Projekti pa so bili na koncu nekajkrat dražji zaradi neštetih aneksov k pogodbam, ki jih je naročnik - Družba za avtoceste Slovenije (Dars) - dobrohotno odobraval.
Tovrstna naklonjenost je izvirala tudi iz dejstva, da so se številni uslužbenci Darsa pred tem kalili pri kakšnem večjem slovenskem gradbenem podjetju, predvsem v SCT-ju. Zato so se pojavile številne ocene, da je bil slovenski avtocestni križ močno preplačan, morda tudi za nekaj milijard evrov.
Čista lopata
Ob tem ne gre pozabiti tudi kartelnega dogovarjanja med največjimi gradbenimi podjetji, ki jim je država dajala potuho, saj pristojni državni organi kljub številnim opozorilom in obtožbam niso ukrepali. Vse dokler se ni zgodila afera Čista lopata.
Direktorje treh največjih slovenskih gradbenih podjetij Hildo Tovšak (Vegrad), Dušana Črnigoja (Primorje) in Ivana Zidarja (SCT) so februarja 2008 aretirali zaradi gospodarskega kriminala in drugih kaznivih dejanj pri izgradnji Centra za kontrolo zračnega prometa na Brniku. Vsi trije so bili konec letošnjega marca na prvi stopnji obsojeni na zaporne kazni.
Ob tem se je razkrilo, da je bil med velikimi in malimi gradbenimi podjetji ob prisotnosti predstavnikov Darsa sklenjen t. i. zemonski sporazum, na katerem so že leta 1998 določili, kako se bo delil posel izgradnje avtocest različnim gradbenim podjetjem.
Nekdanji predsednik uprave Darsa Jože Brodnik je sicer pred parlamentarno preiskovalno komisijo pojasnil, da zemonski sporazum ni bil ravno kartelni dogovor, temveč le ugotavljanje zmogljivosti in znanja slovenskih gradbenih podjetij, s čimer naj bi preprečevali monopol SCT-ja. Predstavniki Darsa in izvajalcev naj bi se nato vsak mesec sestajali in delili posel med velika in mala podjetja.
Polom stanovanjske gradnje
Medtem ko se je v Sloveniji gradila nova avtocestna infrastruktura, je na drugi strani precej stagnirala stanovanjska gradnja. Novih stanovanj je bilo v devetdesetih letih in v začetku tisočletja bore malo, povpraševanje pa je bilo relativno veliko, kar je dvignilo cene tako novim kot starim stanovanjem.
Z gospodarsko konjunkturo je sredi prejšnjega desetletja povsod po Sloveniji zavladala prava evforija stanovanjske gradnje. Številna velika in mala gradbena podjetja so se nebrzdano zadolževala za svoje stanovanjske in poslovne gradnje, pri tem pa so jim bile s posojili zelo naklonjene banke. Medtem ko je gradbeni sektor v številnih državah po svetu že zajemala kriza, se je v Sloveniji še naprej navdušeno gradilo, toda veliko manj prodalo.
Prihod svetovne gospodarske in finančne krize v Slovenijo je ohladil številne potencialne kupce in veliko novogradenj je ostalo neprodanih ali neoddanih. Toda namesto padca cen novogradenj je propadla velika večina slovenskih gradbenih kot tudi z njimi povezanih podjetij.
Večja podjetja so hitreje padla
Večja kot so bila gradbena podjetja, hitreje so padla. V drugi polovici 2010 se je v prisilni poravnavi znašel Vegrad, pojavile pa so se prve govorice o stečaju SCT-ja. Gradbena podjetja so na pomoč klicala državo oziroma tedanjo vlado. Toda Slovenija je tedaj že močno zabredla v recesijo in zato ni bilo ne posluha, kaj šele sredstev za njihovo reševanje.
Nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić je razložila, da namerava država gradbenim podjetjem sicer pomagati predvsem z zagonom nekaterih investicij v Sloveniji, podjetja pa bodo morala v prihodnosti posle iskati tudi na tujih trgih. Ob tem je opozorila, da ni naloga države, da pomaga posameznim podjetjem v zasebni lasti.
Pahorjeva vlada se je sicer trudila, da bi pridobila gradbene projekte v tujini. Toda pri tem ni imela srečne roke. Ena glavnih tarč je bila z nafto bogata Libija, toda tam se je tedaj začela revolucija, ki je odnesla dolgoletnega samodržca Moamerja Gadafija. Do vratu zadolžena gradbena podjetja pa so začela padati kot po tekočem traku. Za seboj so pustili več stomilijonske dolgove tako do bank kot do svojih podizvajalcev ter številne nedokončane projekte.
Široko odprta vrata za tuje gradbince
Propad največjih gradbenih podjetij je na široko odprl vrata velikim tujim, ki so v preteklosti le stežka pridobivali posle v Sloveniji. Tako pa se jim obeta sodelovanje v nekaterih večjih infrastrukturnih projektih, ki se obetajo v Sloveniji, kot so tretja razvojna os, veriga elektrarn na srednji Savi, tretji pomol Luke Koper, železniška infrastruktura in gradnja plinovoda Južni tok. Ob tem se že pojavljajo namigi, da so nekateri vodje propadlih slovenskih gradbenih podjetij že ponudili svoje svetovalne storitve glede poslov v Sloveniji tujim multinacionalkam.
Gregor Cerar
Odgovoril sem bdbstone ki se čudi stavku"Prav pretirana stanovanjska gradnja je bila eden glavnih krivcev za stečaje gradbenih podjetij,..."
Če ponudba preseže povpraševanje se zgodi da investicijo ne moreš prodati po ceni ki bi bila še dobičkonosna..vložen denar se ne povrne oziroma stoji.Dlje ko stoji ,večja je izguba vsi stavili na kratkotrajno recesijo pač navadna ciklična recesija..v resnicoimamo hudo sistemsko depresijo.
# 19.08.2012 ob 11:29
Prijavi neprimerno vsebino vojnaslo91
Poznam enega razmerje kakovost cena...brez primere.
---------------------------------------------------------
Bi ti meni na zasebno pošto poslal?
Oz če mi malo bolj natančno poveš, kaj si hotel povedati s "Ponudba je presegla povpraševanje...", ker je očitno, da te nisem razumel.
--------------------------------------------------
Hvališ jugoslovansko gradnjo... Primorske ceste temeljijo na dobro grajenih temeljih avstroogrskih cest. Novograjene ceste pa pokajo ali pa jih odnaša.
SCT v Libiji v času Jugoslavije, ni bila ravno zgodba o uspehu.
Če so bili naši gradbinci tako spoštovani in imeli znanje, kam je zdaj to znanje izhlapelo. A je problem narediti gradbeno podjetje, če imaš delavce, ki znajo delati? Dela za dobrega gradbinca ne zmanjka. Zahteva pa se kvaliteto, izpolnjeni časovni roki, ugodna cena.
Ne rabim zveneča imena SCT, Primorje, Vegrad... če imam delavce, ki znajo delati.
Poznam enega razmerje kakovost cena...brez primere.
Zate pa samo o jugoslovanski gradnji in arhitekturi.
Ta je bila zelo cenjena v tujini so prišli iz celega sveta se učiti kako se gradijo stanovanja in celostno podobo okoli stanovanj ter ves support za ljudi od vrtcev trgovin,parkov,parkirišč itd..
Tudi arhitektura niso bile le kockaste zgradbe ampak razgibane gradnje ki so se vlivale v okolje.
Mali si preberi ali oglej kak dokumentarec o jugoslovanski arhitekture ki je bila trend setter.
To bi bilo pa lepo! Se pa bojim, da svobodni trg pri nas ne deluje. Najdimi prosim, kakšnega kvalitetnega in poceni gradbenika, nujno rabim, pripravljen plačati pošteno.
Kaj je tukaj nerazumljivo?
Ponudba je presegla povpraševanje...
Zdaj ne vem, sam meni se vse skozi zdi, ampak vseskozi se mi zdi, da se mediji delajo norca iz nas oz.da nam vseskozi nekaj prikrivajo..
--------------------------------------------------------------
Daleč od tega, da si edini (: Mislim, da nas je večina takih...
Kaj pa če so samo toliko nesposobni in je to maksimum kar zmorejo? Mislim, da je v Sloveniji kriza na vseh področjih, primankuje kvalitete. Ne rečem, da kvalitene ni,...samo jo ni dovolj.
----------
Tale stavek meni ni logičen. Mi lahko kdo tole razloži? anyone????
Ok! Sem razumel pojasnilo.
Lahko je rušiti podjetja in jih peljati v stečaj a izjemno je težko zgraditi NOVA podjetja,
namesto da bi se obstoječa pravočasno prestrukturirala v takšni obliki in razsežnosti, da bi bila vsaj na pozitivni ničli.......
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
To je pravlica za lahko noč. V gospodarsko normalni državi nova podjetja enako hitro nastajajo kot propadajo.
Vsako prestrukturiranje je dražje in slabše kot začeti z novo. Znanje zaposlenih je neuničljivo. Več je treba delati na znanju zaposlenih kot na imenu podjetja.
Politika mora poskrbeti za ugodno klimo za rast "start up podjetij" in ko so uspešna jih čim prej prodati.
Srebrnina, nacionalni ponos so pojmi s katerimi se zavaja ljudi.
1.)...za polovico stečajev so krivi tudi mediji, ...
--------------------------------------------------------------------
Razlogi za stečaj za večino podjetij so nastali že v Jugoslaviji.
2.) Tudi zdaj se enako dogaja s tem ali bomo rabili evropsko pomoč ali ne. Na koncu jo bomo potrebovali predvsem po zaslugi naših medijev, ki odganjajo investitorje in delajo paniko.
-----------------------------------------------------------------------------------
S tem se pa strinjam.
namesto da bi se obstoječa pravočasno prestrukturirala v takšni obliki in razsežnosti, da bi bila vsaj na pozitivni ničli.......in kako vse to ali je politika vodila gospodarstvo ? Zanimivo bi bilo vedeti akuratne in resnične - odgovore !
Ta bivša jugoslovanska podjetja pa neke kvalitete niso imele. Že v času Jugoslavije je imel SCT težave v Libiji. Ta naša gradbena podjetja so imeli nekvalitetno vodstvo in nekvalitetno delovno silo in nezahteven Jugoslovanski trg. Zelo malo je gradbenih objektov, ki so zgrajeni odlično, večinoma gre za šlamparijo.
Če bi imeli dobre gradbene delavce bi iz propadlih gradbenih podjetij nastale nove gradbena podjetja. To je običajno za neke normalne države. Znanja(gradbenega) če ga imaš, ti nobeden ne uzame! Dela je za dobre gradbince še zmeraj preveč.
# 18.08.2012 ob 15:17
Pa saj hočejo vpisati v ustavo neko zlato fiskalno pravilo...naj vpišejo še kako podobno pravilo za banke!
Kar se tiče Hypota sem mislil, da nimajo likvidnih težav takih kot jih imajo v NLB-ju in podobnih levih bankah.
To je pa ker so tisti K v vladi neumni in dajejo denar bankam! Postaviti bi morali pogoj in sicer da dokler banka ne proda VSEH stanovanj, ki jih imajo v lasti ne dobijo niti centa od države. Država pa bi morala tudi zagroziti, da jih bodo prodali.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ti malo preveč enostavno gledaš na delo vlade. Vlada nima vloge diktatorja. Vlada sestavi zakon. Državni Zbor sprejme ali ne sprejme zakon. Izvajalec zakona upošteva ali pa ne upošteva zakona. Sodišče obsodi ali pa ne obsodi neizvajanja zakona. Izvajalec zakona sprejme ali ne sprejme kazni.
Za banko Hypo Alpe Adria ni vidt, da bi imela kake težave.
---------------------------------------------------------------------------------
Od kje pa tebi ta informacija? Zgodba Hypo Alpe Adria bi bila dobra podlaga za kakšen kriminalni film. (:
--------------------------------------------------------------------------------------------
Saj se mi je zdelo, da je sve zakuhal Pahor (: Je imel slabega prijatelja.
Žal se ne strinjam s teboj. Verjamem, da ima desnica boljše rešitve od levice. Toda pohlep do denarja ne izbira politične pripadnosti. Nobeden ni imun, do lahkega zaslužka.
Kdo je ta stric?
http://www.ds-rs.si/?q=kdo_smo/clani/Črnigoj
# 18.08.2012 ob 10:00
To je pa ker so tisti K v vladi neumni in dajejo denar bankam! Postaviti bi morali pogoj in sicer da dokler banka ne proda VSEH stanovanj, ki jih imajo v lasti ne dobijo niti centa od države. Država pa bi morala tudi zagroziti, da jih bodo prodali.
Za banko Hypo Alpe Adria ni vidt, da bi imela kake težave. So nekaj časa nazaj spucali vse tiste nesposobneže, ki so bili v vrhu banke...škoda edino, da jih niso še zaprli dokler ne bi umrli pa pobrali celotnega premoženja.
kaj je to?
...dokler bodo lahko taki zafuratorji lepo živeli in še več... S tem, da so zafurali podjetje si delali sebi VELIK profit (hkrati pa denar nosili ven na Kajmane, Ciper ali kamorkoli že pač), do takrat pa bomo mi dragi Slovenci vsi ostali V RITI!
Resitev je dalec od enostavne. Eno stanovanje teh podjetij ni brez hipoteke, banke pa same sebe menda ne bodo zbijale kapitala ...
Kar pa se tice nacionalnega interesa - ocitno je pomembno, da na Bahame poslje denar Slovenec in ne tujec, to je pa tudi vse, kar lahko recemo o tem sranju.
Če bi politika imela "hrbtenico", ja, potem bi si banke same morale zbijati kapital. Tako bomo mi krpal luknje zgrešenih investicij.. na način ki sem ga opisal bi pa sebi sami zakrpal luknjo delno. Ostali minus pa naj pokrijejo kakor znajo.
Naj raje v vladi razmislijo in dokapitalizirajo minuse državljanov.
Cena? Prava sitnica...
btw, blišča ne vidim nikjer. Bedo? To pa ja...
Kar pa se tice nacionalnega interesa - ocitno je pomembno, da na Bahame poslje denar Slovenec in ne tujec, to je pa tudi vse, kar lahko recemo o tem sranju.
S tem bodo naredili revolucijo na trgu nepremičnin, ljudje bodo znova začeli kupovati stanovanja in tako se bo denar počasi znova začel vrteti.
Ampak zaradi pohlepnih bank in pohlepnih gradbenih podjetij, se morajo krpati luknje od davkoplačevalcev .....
Tole pa pove vse.
Namesto, da bi te zafuratorje zaprli, bodo se še dalje omastili...
Banki pa naj vrnejo davkoplačevalci ....
Uspešen poslovnež ki se frajari z hudim avtom in vil,vikendih na morju...v bistvu pa navaden kriminalc ,tat ,lopov.
Nekateri jih pa še naslavljajo še z gospodi..bruh.
evo, oglasam ti se v zivo iz pokljuke....sekam drevesa kot norec...ampak imam nekaksen cuden obcutek, ker od dalec vidim kamere in mikrofonone z nalepko "pop tv"?! katero nakljucje, da sem z njimi na isti lokaciji... jih grem povprasat kaj za vragca pocneju tu, ceprav se mi priblizujejo s polno paro...
se strinjam. taki smo v večini slovenci. Samo, da. se pokaze priloznost pa gre "šrauf" z nami. sej so banda (zidar&co) samo je pa nekaj tud res. ful so propad teh podjetij pospešili naši mediji z negativno propagando. ko so enkrat začel negativno poročat o naših podjetjih, niso mogl več posla dobit v tujini.
nasploh ta negativizem dela katastrofo. poglej npr. to poročanje o Grčiji. zdej pa potencialni turisti misljo da je 'vojno stanje' dol in ne grena dopust v Grčijo. in smo v začarani spirali
pa tud za razna razna podjetja je dobrodošlo, da se o njih poroča npr. kako velike dobičke da majo, čeprav če dobr pomisliš, so dobički ustvarjeni ( tudi) z nategovaanjem potrošnika
Slovensko gospodarstvo je na dnu.
Mali s.p.-ji in d.o.o.-ji ne morejo potegnit državo iz dreka.
odvisno koliko drv misliš posekati.
Za malenkost boš sigurno sedel.
Če boš pa pokradel pol Pokljuke, ti pa ne bodo nič, samo provizijo jim ne pozabi pravočasno nakazati.
Mene noben ne bo prepričal, da je za propad SCT-ja odgovoren samo Zidar. SCT je slika današnje slovenske družbe. Tesar in zidat sta kradla žeblje , vijake, delovodja beton, deske, inženir pa kako provizijo in si je dal kaj zgraditi na hitrco.. Zidar je pa basal denar v žepe.. ne bo on kradel vijake..in žeblje..ki jih nima pri roki..vsak je kradel kar mu je bilo najlažje..
t+Fart