S tem je zavrnil namigovanja v nekaterih medijih, da je podjetje že prodano, pa tudi odgovoril na vprašanje o ceni. Trenutno poteka usklajevanje določenih dokumentov, je v izjavi novinarjem ob odhodu s seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ pojasnil Pirc.

Nadzorni svet ali vlada
Odločitev bo po Pirčevih besedah najprej sprejela uprava SDH-ja, ki jo bo nato predložila še nadzornemu svetu. S tem je Pirc odgovoril tudi na vprašanje, ali bo SDH odločitev glede Telekoma prepustil skupščini, torej vladi. Znano je, da je vladna koalicija glede tega vprašanja razdeljena. V DeSUS pričakujejo, da bo SDH opravil svojo nalogo in odločitve ne bo prepustil skupščini, v SD pa pričakujejo nasprotno.
Židan: Naj odloča vlada
Vlada ne more bežati pred odgovornostjo, je na konferenci SD-ja dejal predsednik stranke Dejan Židan. Prepričan je, da "nekateri" nimajo poguma za odločanje v skupščini, čeprav bi moral vsak minister prevzeti svoj delež pri prodaji.
Po Židanovih besedah nekateri pravijo, da je cena nizka, celo na likvidacijski vrednosti. "Prav je, da vlada o tem odloči, kot skupščina ima to pravico," je dejal. "Sprejmimo to odločitev konkretni ljudje, ne neki skladi, ne neki SDH-ji tam nekje," je bil oster Židan. Ni pa konkretno odgovoril, kako bo SD ravnala v primeru, da se to ne bo zgodilo.

Glavni igralec ostaja Cinven
Iz SDH-ja so prejšnji teden sporočili, da izboljšano, končno ponudbo britanskega sklada Cinven za nakup večinskega deleža Telekoma še proučujejo in pogajanj še niso zaključili. Tedaj so napovedali pridobitev dodatne dokumentacije in še ocenili, da bo odločitev sprejeta predvidoma v dveh tednih. Kot zdaj kaže, sodeč po izjavah Pirca, postopki potekajo hitreje.

Razpršeno lastništvo, ovira ali korist
Pirc je sicer v izjavi novinarjem komentiral tudi predlog strategije upravljanja državnih naložb, ki ga je danes obravnavala komisija za nadzor javnih financ. Med drugim je spregovoril o razpršenem lastništvu, ki je določeno pri nekaterih državnih naložbah, ki so v predlagani strategiji opredeljene kot pomembne in bi država v njih ohranila kontrolni delež. Po Pirčevem prepričanju je razpršeno lastništvo pri pomembnih podjetjih lahko ovira za doseganje večje kupnine, a hkrati pomeni lažje upravljanje.

V tej luči je poudaril zlasti vprašanje, ali bo ob morebitni prodaji teh pomembnih podjetij drugim investitorjem v interesu pridobiti manjšinske deleže. "Kot vemo, je s tem njihovo upravljanje v podjetjih izjemno omejeno," je opozoril. A je pristavil, da je treba počakati na končno strategijo upravljanja državnih naložb.

V zvezi z opozorili, da so med portfeljske naložbe uvrščena podjetja, ki jih bo težko prodati, je Pirc spomnil, da je po zakonu o SDH-ju predviden sprejem letnega načrta upravljanja podjetij. Vsa portfeljska podjetja bodo obravnavana v letnih načrtih in tako znova predmet potrditve oz. soglasja vlade.

Dotaknil se je tudi obveznosti SDH-ja v prihodnjih petih letih. "Če premoženja, ki je večinoma v naložbah, ne bo mogoče prodati oz. če bo potrjena takšna strategija, bo treba izpeljati ali refinanciranje obveznosti ali pa zamenjavo naložb z drugimi naložbami, ki so namenjene prodaji," je povedal.

Dodal je še, da je v skladu z novim zakonom o SDH-ju eden izmed ciljev holdinga uresničevanje morebitnih strateških ciljev v strateških naložbah, ki so določeni s strategijo upravljanja državnih naložb. A dokler ni strategije, SDH teh ciljev ne more zasledovati. To pa je po besedah Pirca za transparentno upravljanje državnega premoženja ključnega pomena.