Na ormoškem območju že leta zaman čakajo na boljšo cestno povezavo s Ptujem in preostankom Slovenije, a doslej gradnje hitre ceste, ki bi morala biti končana že pred štirimi leti, še niso dočakali. Kot kaže, je tudi ne bodo, saj ministrstvo za infrastrukturo po novem načrtuje le še dvopasovno glavno cesto. Foto: BoBo
Na ormoškem območju že leta zaman čakajo na boljšo cestno povezavo s Ptujem in preostankom Slovenije, a doslej gradnje hitre ceste, ki bi morala biti končana že pred štirimi leti, še niso dočakali. Kot kaže, je tudi ne bodo, saj ministrstvo za infrastrukturo po novem načrtuje le še dvopasovno glavno cesto. Foto: BoBo
Tovornjaki, avtocesta, prehitevanje
Na območju od Ptuja proti Ormožu je že od leta 2005 predvidena gradnja nove cestne povezave, za katero so že pred desetletjem izdelali prometno študijo, a so se od takrat na tem območju zgodile nekatere spremembe, predvsem uvedba vinjet, dokončanje pomurske avtoceste ter s tem preusmeritev prometa težkih tovornih vozil, gospodarska kriza in vstop Hrvaške v EU, kar je zmanjšalo prometne obremenitve na širšem območju Ptuja. Foto: BoBo

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je županom občin Spodnjega Podravja še oktobra lani na sestanku v Gorišnici zatrdil, da gradnja hitre ceste med obema regijskima središčema ni vprašljiva, Darsu pa da naj bi denar zagotovili s poroštvenim zakonom.

Zdaj pa so na pristojnem ministrstvu pojasnili, da resolucija o nacionalnem programu gradnje avtocest iz leta 2004 cesto obravnava kot dvopasovno hitro cesto, a je leto dni pozneje sprejeti pravilnik o projektiranju cest za kategorijo hitre ceste določil pogoj, da mora ta imeti dvopasovno smerno vozišče s srednjim ločilnim pasom in odstavnim pasom.

Ker v trasi cestne povezave podravskega kraka ni načrtovana štiripasovnica, cesto načrtujejo kot dvopasovnico v kategoriji glavnih cest, pojasnjujejo na ministrstvu, kjer ob tem zagotavljajo, da načrtovani tehnični elementi nove cestne povezave niso skromnejši od prvotno načrtovanih.

Ne zna pojasniti niti župan
Ormoški župan Alojz Sok pojasnjuje, da jih do zdaj z ministrstva niso obvestili o tem, da bi se elementi hitre ceste morda kakor koli spremenili in bi bil zdaj načrtovani standard nižji. "Ne vem, kakšna je razlika med obema kategorijama, zato to težko komentiram. Če bo cesta zgrajena z elementi zunajnivojskega križanja, me to niti ne moti," je dejal Sok.

Sicer pa je trasa ceste od Ormoža do Markovcev znana že dolgo in so pred leti tam že začeli graditi, a je bil projekt zaradi stečajev Vegrada in Primorja prekinjen. Še vedno pa poteka umeščanje trase proti Ptuju, kjer se lokalno okolje zavzema za varianto po južni strani Ptujskega jezera, kjer pa je težava v območju Nature. Država zato ponuja tudi severno varianto, kjer pa je problem poseljenost in zato veliko večji stroški gradnje.

Glede časovnice gradnje je Sok še dejal, da do zdaj še nobena ni držala, saj bi sicer že leta 2013 morala biti zgrajena hitra cesta do Slovenske Bistrice. "Minister je lani ob ogledu trase obljubil začetek gradnje za leto 2018, a kot vemo, bodo takrat še pred poletjem volitve. Če bo pred tem podpisana pogodba z izvajalcem, potem morda le pridemo kdaj na vrsto za boljšo cestno povezavo," je še dodal ormoški župan.

Začetek gradnje previden leta 2018
Država je v letošnjem proračunu zagotovila 533.000 evrov za izdelavo dokumentacije ter 228.000 evrov za dela na terenu, za odkup nepremičnin pa je zagotovljenih še dodatnih 86.800 evrov. Na ministrstvu za projekt gradnje celotne trase predvidevajo, da bo potrebnih dobrih 78 milijonov evrov, od tega 37 milijonov za prvi odsek Ormož - Gorišnica, do Markovcev 17,5 milijona evrov, za dokončanje ceste do Ptuja pa še 23,5 milijona evrov.

Projektiranje prvega odseka, vključno s postopkom presoje vplivov na okolje ter pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja, načrtujejo v drugi polovici leta 2017, končali pa naj bi ga naslednje leto. Začetek gradnje je predviden v prihodnjem letu na odseku Gorišnica—Ormož, na odseku Markovci—Gorišnica pa v letu 2019.

Ministrstvo bo izdelalo novo študijo obremenitev
Na območju od Ptuja proti Ormožu je že od leta 2005 predvidena gradnja nove cestne povezave, za katero so že pred desetletjem izdelali prometno študijo, a so se od takrat na tem območju zgodile nekatere spremembe, predvsem uvedba vinjet, dokončanje pomurske avtoceste ter s tem preusmeritev prometa težkih tovornih vozil, gospodarska kriza in vstop Hrvaške v EU, kar je vplivalo na prometne obremenitve na širšem območju Ptuja.

Kot so še pojasnili na ministrstvu, so na podlagi analize zdajšnjih prometnih obremenitev ugotovili, da so bile napovedi glede rasti prometa v prometni študiji za okoli 30 odstotkov višje, kot je bil dejanski promet v letu 2015. Zato bodo izdelali novo študijo, kjer bodo upoštevali nova dejstva in preverili prometne obremenitve.