"Rast cen se je v aprilu na letni ravni znižala na tri odstotke. Nazadnje smo tako nizko letno stopnjo inflacije izmerili oktobra 2021," so sporočili s Statističnega urada RS (Surs).

K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale za 4,8 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Za 7,3 odstotka dražje gostinske in nastanitvene storitve so dodale še 0,5 odstotne točke. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na letni ravni ostale nespremenjene, s čimer se je nadaljevalo umirjanje cen v tej skupini, ki so še do pred kratkim bistveno prispevale k visoki inflaciji. Medletna rast cen hrane je takrat dosegala tudi dvomestne številke.

Od skupin izdelkov in storitev so pocenitev statistiki v medletni primerjavi zaznali le v skupini komunikacije, v kateri so se cene znižale za 1,1 odstotka. Krepkejša medletna rast je bila ob omenjenih skupinah še pri alkoholnih pijačah in tobaku (7,0 odstotka), izobraževalnih storitvah (6,6 odstotka) ter v zdravstvu (6,1 odstotka). Storitve so se v povprečju glede na lanski april podražile za 4,5 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,2 odstotka oz. 1,8 odstotka, medtem ko so cene trajnega blaga padle za 0,7 odstotka.

K mesečni inflaciji, ki je bila z enim odstotkom za 0,8 odstotne točke višja kot marca, so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura (4,6 odstotka). V tej so statistiki najizrazitejši dvig cen zaznali pri počitniških paketih, to je za 13,8 odstotka. Za 4,2 odstotka dražja oblačila in obutev so k mesečni inflaciji dodali 0,3 odstotne točke.

S po 0,1 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah zbiranje odpadkov (dvig cen za 7,0 odstotka), nastanitvene storitve (5,2 odstotka) in najemnine (2,9 odstotka). Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene pogonskih goriv – bencin se je podražil za tri odstotke in dizelsko gorivo za 0,9 odstotka. Ob tem je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila cenejša hrana (–1,1 odstotka), za 0,1 odstotne točke pa še cenejši rezervni deli in dodatki za osebna vozila (–9,8 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila aprila prav tako 3-odstotna in s tem za 0,4 odstotne točke nižja kot marca. Mesečna rast cen je znašala 0,7 odstotka, marca je bila pri 0,6 odstotka.

Stabilna inflacija v območju evra

V območju z evrom je bila aprila 2,4-odstotna letna inflacija, kar je tako kot marca, v prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Inflacijo so najbolj poganjale visoke cene storitev. Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin zrasle za 0,6 odstotka.

Najbolj, za 3,7 odstotka, so se pretekli mesec v medletni primerjavi podražile storitve (marca za štiri odstotke). Hrana, alkohol in tobak so bili dražji za 2,8 odstotka (marca za 2,6 odstotka), neenergetske industrijske dobrine pa za 0,9 odstotka (marca za 1,1 odstotka). Energenti so se medtem pocenili za 0,6 odstotka (marca za 1,8 odstotka).

Brez upoštevanja cen energije, hrane, alkohola in tobaka – na ta podatek je pri odločitvah o denarni politiki pozoren svet Evropske centralne banke – je bila letna stopnja inflacije aprila 2,7-odstotna, mesečna pa 0,7-odstotna. Brez upoštevanja energije je bila letna stopnja prav tako 2,7-odstotna, mesečna pa 0,6-odstotna.

Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, je najvišjo letno inflacijo s 4,9 odstotka imela Belgija, sledila je Hrvaška s 4,7-odstotno inflacijo. Avstrija in Španija sta imeli 3,4-odstotno inflacijo. Na drugi strani so aprila najnižjo letno inflacijo imele Litva (0,4 odstotka), Finska (0,6 odstotka), Italija (1,0 odstotka) in Latvija (1,1 odstotka).

Gospodarska rast na evrskem območju

Tako območje z evrom kot EU sta v prvem četrtletju imela 0,3-odstotno gospodarsko rast, je v prvi oceni zapisal evropski statistični urad Eurostat. V medletni primerjavi je bila rast v območju z evrom 0,4-odstotna, v EU-ju pa 0,5-odstotna.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je BDP v območju z evrom skrčil za 0,1 odstotka, v EU-ju pa je ostal stabilen, so spomnili evropski statistiki. Med državami, za katere so bili na voljo podatki, je najvišjo gospodarsko rast beležila Irska (1,1 odstotka), sledile so Litva, Latvija in Madžarska, od koder so poročali o 0,8-odstotni rasti.

Švedska je bila edina članica, kjer se je gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo, in sicer za 0,1 odstotka. Nemško gospodarstvo se je v prvem četrtletju okrepilo za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa se je za 0,2 odstotka skrčilo. Francija je imela prav tako na četrtletni ravni 0,2-odstotno rast, medletno pa 1,1-odstotno.

Španci so poročali o 0,7-odstotni četrtletni rasti, medletno pa se je BDP okrepil za 2,4 odstotka. Italija je imela 0,3-odstotno četrtletno rast, na medletni ravni pa je bila rast 0,6-odstotna. V Avstriji je bila rast na četrtletni ravni 0,2-odstotna, medletno pa se je BDP skrčil za 1,3 odstotka.

Tako območje z evrom kot EU sta v prvem četrtletju imela 0,3-odstotno gospodarsko rast, je v prvi oceni zapisal evropski statistični urad Eurostat. V medletni primerjavi je bila rast v območju z evrom 0,4-odstotna, v EU-ju pa 0,5-odstotna.

Ekonomist Igor Masten zdajšnje razmeroma ugodne gospodarske razmere vidi predvsem kot priložnost. "Še vedno je situacija nadpovprečno dobra, V Evropi sicer slabša kot v ZDA, a ne glede na to – recesije ni, rast ostaja in ob vseh teh ekonomskih parametrih je to idealno obdobje za strukturne premike," je dejal za Radio Slovenija.

Strukturni premiki so ključni za vse evropske države, vključno s Slovenijo. Če je v preteklih letih k ohranjanju razmeroma vzdržnega javnega dolga pri nas veliko vlogo odigrala inflacija, pa se bo njen pozitivni vpliv na javne finance počasi izpel, je prepričan Masten.

Ne glede na to boj z inflacijo ne pri nas in ne v celotnem evroobmočju po njegovem še ni dobljen. Kot pravi, bo namreč inflacija v evroobmočju vztrajala na ravneh, višjih od ciljanih dveh odstotkov. In v tej luči ob razmeroma visoki rasti plač ne vidi razloga za prehitro zniževanje obresti.