Magna Steyr iz Gradca bi v Maribor pripeljala okoli tri tisoč delovnih mest. Foto: EPA
Magna Steyr iz Gradca bi v Maribor pripeljala okoli tri tisoč delovnih mest. Foto: EPA

Časovnica je zelo natempirana, če želimo iti investitorjem nasproti, to je za nas velik izziv, zato se moramo v javni upravi obnašati v podjetniškem duhu, tako kot se obnašajo podjetja na trgu.

false
Aleš Cantarutti (desno) je prepričan, da bodo realizirali vsaj štiri projekte od šestih, ki so v igri. Foto: BoBo

Tega še ne morem komentirati, povem pa lahko, da se trenutno dogovarjamo s šestimi potencialnimi investitorji projektov v Sloveniji, vsi so s področja visokih tehnologij, nekaj jih je s področja avtomobilske industrije, nekaj s področja kemijske in tudi metalno-predelovalne, šlo bi za robotske roke, a to je še vse neuradno.

false
Eden izmed investitorjev je s področja robotike. Foto: BoBo
false
Prebežniški tokovi in nadzor na avstrijski meji pogosto pri investitorjih sprožata zaskrbljenost. Foto: EPA
Zastava Evropske unije
Potencialne investitorje skrbi evroskepticizem pri Slovencih. Foto: EPA

Nič ne naredimo, če vso to hi-tech zadevo pripeljemo iz tujine, ambicija je, da pripeljemo investicije na področjih, kjer smo močni, tam se lahko vključi slovensko malo gospodarstvo.

Magna bi postavila podružnico na Štajerskem
Tovarna Magne Steyr v Sloveniji?

"Tega še ne morem komentirati, povem pa lahko, da se trenutno dogovarjamo s šestimi potencialnimi investitorji za projekte v Sloveniji, vsi so s področja visokih tehnologij, nekaj jih je s področja avtomobilske industrije, nekaj s področja kemijske in tudi metalno-predelovalne, šlo bi za robotske roke, a to je še vse neuradno," je za MMC na vprašanje o potencialnem prihodu Magne Steyr v Maribor, ki bi v regijo prinesel okoli tri tisoč delovnih mest, odvrnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti.

S potencialnimi šestimi interesenti za investicije od začetka ali t. i. "greenfield" investicije v Sloveniji komunicirajo v smislu njihovih potreb in vsaj dva izmed njih potrebujeta ogromno zemljišče, eden kar 100 hektarjev, torej gre za velikost predvidene lokacije industrijske cone Hoče-Slivnica, drugi pa tudi okoli 30 hektarjev, je nadaljeval Cantarutti, ki ni hotel potrditi, da je ta največji potencialni investitor Magna Steyr. Težko se bo realiziralo vseh šest potencialnih investicij, a Cantarutti stavi na to, da bodo uresničili vsaj štiri.

Magna Steyr, ki je del Magne International, je sicer eden najpomembnejših dobaviteljev v avtomobilski industriji, zaposluje okoli 6.000 ljudi. Izdeluje podvozja, sedeže, elektroniko, pogonske sisteme in druge avtomobilske dele. Celotna skupina, ki ima letno več kot 26 milijard evrov prometa, zaposluje 152.000 delavcev.

"Javna uprava v podjetniškem duhu"
Država primerno velike industrijske cone trenutno nima, zato so se nemudoma odločili za zagotovitev 10 milijonov evrov za urejanje proizvodne cone Hoče-Slivnica pri Mariboru, je potrdil in dodal, da bo treba najprej spremeniti namembnost zemljišč, potem pa izvesti odkup. Za preostale štiri manjše investitorje, pri katerih gre v povprečju za od 100 do 200 delovnih mest, pa po njegovih besedah iščejo lokacije drugod po državi.

"Časovnica je zelo natempirana, če želimo iti investitorjem nasproti, to je za nas velik izziv, zato se moramo v javni upravi obnašati v podjetniškem duhu, tako kot se obnašajo podjetja na trgu," je opozoril, da se vse da izpeljati, če je le volje dovolj. "Zakonodaja sploh ni tako zanič, zanič je predvsem izvajanje zakonov," je dodal.

Prebežniški tokovi in evroskepticizem
Potencialne investitorje za projekte v Sloveniji skrbi, kako bo v prihodnosti s prebežniškimi tokovi, ali bo transport lahko normalno potekal čez državo, skrbi pa jih tudi obstoječa kontrola na avstrijski meji. "Kar nekaj energije je potrebne, da jih prepričaš, da je vse v redu, da transport teče in ovire za posel ni," je pojasnil.

Druga stvar, ki skrbi investitorje, pa je, ali so Slovenci evroskeptično naravnani oziroma kakšno mnenje imajo o brexitu. "To vidijo kot potencialno grožnjo svojemu poslu, hvala bogu jim lahko pojasnimo in dokažemo, da Slovenci nismo evroskeptični in smo še vedno pripadni evropski zgodbi," je opozoril, da se investitorji bojijo izgube EU-trga. Drugi trenutek, zakaj je članstvo v EU-ju tako pomembno za potencialne investitorje, pa so evropska sredstva, za katera lahko kandidirajo. Slovenija mora po njegovih besedah pokazati, da ve kaj hoče, in tako tudi investirati sredstva, kar predstavlja za investitorje močno sporočilo.
.

GZS: Slovenija neprivlačna zaradi majhnosti
Razliko med "greenfield" in "brownfield" investicijami so za MMC pojasnili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), in sicer pri prvi gre za projekt, ki povsem na novo zgradi pisarne, tovarne oziroma poslovne prostore. V razvitem svetu je zato večina investicij tipa "brownfield". Najpogosteje tuja podjetja kupijo obstoječa slovenska in jih dodatno razvijajo, ali pa kupijo določena sredstva iz stečajnih mas.
.
Slovenija je neprivlačna za "greenfield" investicije tako zaradi svoje majhnosti kot razvitosti. Tuji investitorji namreč iščejo rast in si želijo dostop do velikega trga. Zato se odločajo za izgradnjo povsem novih kapacitet v večjih državah v razvoju ali pa denimo v državah z nižjimi stroški dela v Srednji in Vzhodni Evropi.
.
Pomen prihoda Magne Steyr ni zanemarljiv, saj je podjetje usmerjeno tudi v razvoj električnih vozil, saj ima v svoji okolici proizvajalca baterij Samsung SDI Battery Systems. Zelo pozitivno je, da je del bremena nakupa zemljišča od občine prevzelo ministrstvo za gospodarstvo, s čimer je spodbudilo podjetje, da bo del svoje proizvodnje preneslo k nam. To bo spodbudilo lokalno skupnost, da bo večji del dodane vrednosti lahko ostal v Sloveniji, so še pojasnili pri GZS-ju.

.
Slovenska "vaška" razdrobljenost
"Slovenija ima čez palec kakšnih 300 industrijskih, poslovnih in obrtnih con, kar nam veliko pove o politiki na tem področju v preteklosti, veliko je nezasedenih in nerazvojno naravnanih, šlo je za politiko, ko mora imeti praktično vsaka vas svojo obrtno cono," je opozoril na težave razdrobljenosti že tako majhne Slovenije. Za neke manjše zadeve je to primerno, za velike projekte, ki bi prišli v Slovenijo, pa ne. "Ne moremo biti vsi za vse, treba je določiti namen posameznih področij in jih spodbujati," je izpostavil in dodal, da zato poskušajo usmeriti investicije v zapostavljena področja, kot je Pomurje, Pokolpje, Maribor z okolico itd.

Visokotehnološke investicije, ki so povezane s slovenskimi ključnimi gospodarskimi panogami, kot je avtomobilska, so po njegovih besedah ključ do uspeha, saj vsak investiran evro vrnejo s tremi ali pa štirimi evri. Vsako ustvarjeno delovno mesto v takšni gospodarski panogi tako ustvari še tri ali štiri delovna mesta drugod med dobavitelji, je dodal. "Nič ne naredimo, če vso to hi-tech zadevo pripeljemo iz tujine, ambicija je, da pripeljemo investicije na področjih, kjer smo močni, tam se lahko vključi slovensko malo gospodarstvo," je pojasnil načrtovane sinergije.

Spodbujanje "greenfield" investicij
Na ministrstvu si želijo več investicij od začetka, zato bodo z razpisom za letos in prihodnje leto pripravili za 5,6 milijona evrov subvencij z možnostjo poznejšega povečanja sredstev. "Mislim, da bo to vse šlo," je dejal Cantarutti in hkrati pojasnil, da gre za spodbujanje prvega vstopa z investicijo v Slovenijo. "Poleg SDH-jevih in DUTB-jevih zgodb si želimo v Sloveniji tudi "greenfield" naložbe," je poudaril, da so do zdaj bolj kot ne tuje investicije v Sloveniji temeljile na odkupih podjetij v težavah oziroma na t. i. "brownfield" investicijah.

Pipistrel je s svojimi ultralahkimi letali ušel v Italijo, Bevog s svojim pivom v Avstrijo, zdi se, da investicije rade iz Slovenije "pobegnejo". Cantarutti je dejal, da investitorji povedo, da je glavna težava davčna obremenitev, predvsem plač, in tudi komplicirana delovnopravna zakonodaja. Na ministrstvu se tega zavedajo, prav tako, da minidavčna reforma ni dovolj, čeprav je razbremenila bolje plačana delovna mesta, ki si jih v Sloveniji najbolj želimo, pa tudi delovnopravna zakonodaja bo morala postati še fleksibilnejša, a ob zaščiti vseh pravic delavcev v skladu z evropskimi standardi, je dodal.

Za tujce je pri odločitvi o investiciji projekta v Sloveniji odločujoči element tudi velikost trga, ki v slovenskem primeru nima velike teže, je še izpostavil. "Ključne prednosti Slovenije pa so znanje, tehnična usposobljenost, izobrazba in znanje tujih jezikov, pa tudi pripadnost tako lokalnemu okolju kot podjetju, kar je pomembno zlasti pri japonskih investitorjih," je sklenil.

Časovnica je zelo natempirana, če želimo iti investitorjem nasproti, to je za nas velik izziv, zato se moramo v javni upravi obnašati v podjetniškem duhu, tako kot se obnašajo podjetja na trgu.

Tega še ne morem komentirati, povem pa lahko, da se trenutno dogovarjamo s šestimi potencialnimi investitorji projektov v Sloveniji, vsi so s področja visokih tehnologij, nekaj jih je s področja avtomobilske industrije, nekaj s področja kemijske in tudi metalno-predelovalne, šlo bi za robotske roke, a to je še vse neuradno.

Nič ne naredimo, če vso to hi-tech zadevo pripeljemo iz tujine, ambicija je, da pripeljemo investicije na področjih, kjer smo močni, tam se lahko vključi slovensko malo gospodarstvo.

Magna bi postavila podružnico na Štajerskem
Tovarna Magne Steyr v Sloveniji?