Izpad proizvodnje električne energije v NEK-u bo zaradi nenačrtovane ustavitve velik. A glede oskrbe z električno energijo trenutno v Evropi ni večjih skrbi. Foto: BoBo
Izpad proizvodnje električne energije v NEK-u bo zaradi nenačrtovane ustavitve velik. A glede oskrbe z električno energijo trenutno v Evropi ni večjih skrbi. Foto: BoBo

Za zdaj je še prezgodaj napovedovati, kdaj bo krška jedrska elektrarna, ki so jo pred tednom dni ustavili zaradi puščanja ene od cevi v zadrževalnem hramu, znova proizvajala elektriko. Mesto puščanja bodo namreč temeljito analizirali, predvidoma danes naj bi izvedli tudi ultrazvočni pregled. Diagnostika in analize naj bi trajali približno mesec dni in po besedah vodstva bi elektrarna lahko bila v omrežju že novembra. A po drugi strani izkušnje iz tujine ne izključujejo daljšega popravila.

Krška jedrska elektrarna, ki je lani pri nas zagotovila približno petino porabljene električne energije, ni prva elektrarna s tovrstno težavo, pravi jedrski fizik Iztok Tiselj iz reaktorskega centra v Podgorici. Pred nekaj leti so v belgijski jedrski elektrarni Doel zaznali puščanje skoraj na istem koščku cevi kot pri nas in napako tudi uspešno odpravili: "Slabša novica pa je, da te napake niso odpravili v nekaj tednih, ampak je šlo bolj za mesece. Tako da osebno mislim, da se moramo pripraviti tudi na scenarij, da naša jedrska elektrarna čez zimo ne bo delala. Zelo vesel bom, če sem se zmotil."

Zato bi bilo po njegovih besedah dobro že zdaj premisliti, kje bomo dobili manjkajočo energijo oziroma izdelati različne scenarije: "Vnaprej se pozanimati, od kod lahko uvozimo elektriko ali dodaten plin, nafto, ki ju bomo kurili v Brestanici, in podobno. Mislim, da bi bilo treba te scenarije pripraviti vnaprej, in to čim prej."

Mervar: Rezerva je tudi Teš, a brez uvoza ne bo šlo

Da je izpad tako velike elektrarne mogoče pokriti le z uvozom, pravi tudi direktor Elesa Aleksander Mervar. Nekaj rezerve je tudi v Termoelektrarni Šoštanj: "Teš ne obratuje na polni moči, obratuje le blok 6. Je tudi blok 5 in tudi deponija je polna. To ni situacija iz lanskega oktobra, ko nismo vedeli, kaj bo čez zimo in tako naprej."

Tudi če bi izpad v resnici trajal več mesecev, to še ni razlog za paniko: "Lahko pa to pomeni pritisk na cene, vsaj v obdobju nekje do februarja, marca."

Seveda pa bi daljši izpad prinesel večja tveganja, saj je neznank veliko, od tega, kako mrzla bo zima, do razvoja dogodkov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.