Eden od ključev za dvig slovenske produktivnosti so visokotehnološka podjetja, kot je japonska Yaskawa, ki v Kočevju gradi tovarno robotov. Foto: EPA
Eden od ključev za dvig slovenske produktivnosti so visokotehnološka podjetja, kot je japonska Yaskawa, ki v Kočevju gradi tovarno robotov. Foto: EPA
Ob vse močnejših pozivih za dvig plač so na Umarju izdelali analizo plač in plačne politike, ki mora biti merilo za povečanje plač. (na fotografiji v. d. direktorja Boštjan Vasle). Foto: Radio Si
Direktorica Ajpesa Mojca Kunšek je obtožujoči prst za slabo produktivnost uperila v slabo delovno zakonodajo, zaradi katere manjka "ambicioznosti". Foto: BoBo

"Rast produktivnosti dela je nizka in kaže na poslabšanje kakovosti gospodarske rasti po krizi," so v najnovejši številki Biltena Banke Slovenije (BS) zapisali v centralni banki. Kot so dodali, je sedanja gospodarska rast primerljiva s tisto v obdobju med letoma 1993 in 2005.

V tem obdobju, torej obdobju pred krizo, je h gospodarski rasti skoraj v celoti prispevalo približno štiriodstotno povečevanje produktivnosti dela, v sedanjem ciklu pa rast bruto domačega proizvoda (BDP) v večji meri poganja zaposlovanje. Rast produktivnosti dela je v povprečju zadnjih dveh let znašala 1,9 odstotka, v letošnjem prvem polletju pa le še odstotek, so dodali.

V zadnjih letih je na nesorazmerno rast zaposlovanja po navedbah centralnobančnih analitikov vplivala velika ponudba delovne sile iz v krizi ustvarjenega bazena brezposelnosti. Ta dejavnik se je v veliki meri že izčrpal, vendar rast BDP-ja ostaja delovno ekstenzivna, saj gospodarstvo težave s pomanjkanjem domačih delavcev rešuje z uvozom tujih delavcev.

Šibek tehnološki napredek
"Nadaljevanje delovno ekstenzivne rasti kaže na šibek tehnološki napredek in na omejen domet ustvarjanja BDP-ja na zaposlenega v današnji gospodarski strukturi. Zato je potrebna preusmeritev ekonomskih politik od takšnih, ki zgolj podpirajo obstoječe gospodarstvo, k takšnim, ki podpirajo njegovo prestrukturiranje," so izpostavili.

Umarjevo merilo dopustne rasti plač
Produktivnost v Sloveniji je še vedno približno 20 odstotkov nižja od povprečja EU-ja. Ob vse močnejših pozivih za dvig plač je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izdelal analizo plač in plačne politike. Ta naj bo merilo za rast plač, je ocenil Umar, pri čemer naj se nekaj manevra pustiti za fleksibilno nagrajevanje.

Tudi po mnenju direktorice Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Mojce Kunšek je produktivnost v Sloveniji velika težava. Kot je pred kratkim povedala za Delo, je tako zato, "ker primanjkuje ambicioznosti. To pa je rezultat potuhe v delovni zakonodaji. Tu gre za začaran krog, kjer bo treba potegniti določene vzvode, da se bo produktivnost dvignila".