"Grčija bo morala sprejeti dodatne varčevalne ukrepe, če bo želela znižati svoj javnofinančni primanjkljaj," je na simpoziju v bližini grške prestolnice poudaril predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Grčijo Bob Traa. Povedal je, da bi morale Atene začeti izvajati predvsem reforme v davčni administraciji, hkrati pa je grške oblasti opozoril pred posledicami nenehnega dvigovanja davkov.

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je na istem simpoziju poudaril, da bo Atenam prihodnje leto - če ne upoštevamo obresti na dolgove - uspelo doseči več proračunskih prihodkov kot odhodkov. Dodal je, da je ta cilj za Grčijo primarnega pomena, če se želi izogniti mednarodnemu izsiljevanju in ponižanju. Povedal je, da Grčijo čaka "zelo težak teden", kjer bodo sprejete odločitve, od katerih bo odvisno, ali se bo država lahko izognila bankrotu ali ne.

Grčiji grozi, da ne bo sposobna plačevanja obveznosti
Grčija bi morala skladno z zavezo, ki jo je maja lani dala za 110 milijard evrov težko posojilo Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada, letos javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na 7,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a se pri tem zapleta. Ko je v začetku tega meseca postalo jasno, da je v grški blagajni luknja v vrednosti dveh milijard evrov, so predstavniki trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a) že zagrozili, da državi ne bodo prižgali zelene luči za šesto tranšo posojila. Če Grčija ne prejme teh osem milijard evrov, ji sredi oktobra grozi nesposobnost plačevanja obveznosti (default).

Telekonferenca o razmerah v Grčiji
O razmerah v Grčiji, o njenih načrtih in usodi, so se po telekonferenci pogovarjali predstavniki trojke in grški minister Vernizelos. Po konferenci je neimenovani predstavnik grškega finančnega ministrstva povedal, da je Grčija blizu dogovora s posojilodajalci, da bo lahko še naprej prejemala pomoč. Konferenca se bo nadaljevala v torek.