Predalič je članom preiskovalne komisije pojasnjeval dogodke glede Bavčarjevega lastništva v Istrabenzu. Foto: MMC RTV SLO
Predalič je članom preiskovalne komisije pojasnjeval dogodke glede Bavčarjevega lastništva v Istrabenzu. Foto: MMC RTV SLO
Maksima Holding
Članica preiskovalne komisije Breda Pečan (SD) je Predaliča vprašala, ali je kot član nadzornega sveta upravi postavil vprašanje, zakaj Istrabenz kupuje delnice Maksima Holdinga, ki ima v lasti 25 odstotkov delnic Istrabenza. Foto: MMC RTV SLO
Mitja Gaspari
Mitja Gaspari nasprotuje managerskim prevzemom, saj ni dobro, da so managerji hkrati tudi lastniki, prav tako je prepričan, da za Slovenijo ni dobro, da so srednja in velika podjetja v družinski lasti. Foto: MMC RTV SLO

Nekdanji član nadzornega sveta Istrabenza Božo Predalič, ki je bil od leta 2006 tudi generalni sekretar v vladi Janeza Janša, je na seji parlamentarne preiskovalne komisije o spornih menedžerskih prevzemih zatrdil, da ni vedel, da je bil nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar prek podjetja FB Investicij delni lastnik Maksime Holdinga, ki je bil delni lastnik Istrabenza. To je po njegovih besedah izvedel šele takrat, ko je to prišlo v javnost.

"Če bi zaznal, da uprava in predsednik uprave delata kar koli sporno, bi reagiral, tako kot sem reagiral maja 2008, ko sem zaradi prevzemanja odstopil iz nadzornega sveta," je poudaril in dodal, da kot član nadzornega sveta ni mogel niti ni imel pravice, da bi sledil tem zasebnim Bavčarjevim poslom glede FB Investicij.

Članica preiskovalne komisije Breda Pečan (SD) je Predaliča vprašala, ali je kot član nadzornega sveta upravi postavil vprašanje, zakaj Istrabenz kupuje delnice Maksima Holdinga, ki ima v lasti 25 odstotkov delnic Istrabenza, vendar se Predalič tega ne spomni, saj bi si moral prej pogledati zapisnik.

"Tega se na spomnim natančno"
Spomni pa se, da je postavljal vprašanja glede najemanja kreditov. Pečanovo je nato zanimalo, kakšna so bila ta vprašanja in kakšni so bili odgovori, vednar se tega Predalič ne spomni natančno. "Mislim, da je bil eden od primerov, ko se je začela 'vojna' med Istrabenzom in Petrolom gleda nakupa delnic," je dejal in dodal, da so v upravi "očitno znali tako utemeljeno razložiti, da smo verjeli, da imajo dober in pošten namen".

Pečanova je od Predaliča, ki je na seji komisije nastopil kot priča, želela tudi odgovor, ali je na nadzornem svetu postavljal vprašanja glede poroštev, ki jih je dajal Istrabenz bankam za kredite drugim pravnim osebam, vendar se tudi tega Predalič ne spomni. Ob tem je pojasnil, da je lahko uprava do določene višine sama dajala poroštva, zato za manjša poroštva ni mogel vedeti. Na dodatno vprašanje Pečanove, ali ni vedel za poroštva nekaj deset milijonov evrov, pa je Predalič znova odgovoril, da se tega ne spomni.

Pečanova: Kupnina je bila nakazana v Lichtenstein
Po Predaličevih besedah so na nadzornem svetu razpravljali tudi o nakupu srbskega podjetja Grand Kafe s strani Droge Kolinske, na ve pa točno, kam je bil nakazan denar, prav tako to tudi običajno ni bilo točno navedeno. Ni mu tudi znan podatek Pečanove, da je bila kupnina za Grand Kafe nakazana na račun v Lichtensteinu.

Kot je poudaril Predalič, je Istrabenz v času, ko je bil član nadzornega sveta, posloval z dobičkom. Ob tem je Pečanova pripomnila, da ni sporen dobiček, ampak dejstvo, da se je Istrabenz v letih 2006-2008 enormno zadolževal. Predalič je nato pojasnil, da je bil edini član nadzornega sveta, ki je postavljal vprašanja glede kreditov oz. se "spotikal" ob njih.

"Zakaj ni bilo hitrejših sprememb prevzemne zakonodaje?"
Predsednika preiskovalne komisije Lojze Posedel (Zares) pa je zanimalo, ali se je Predalič, potem ko je bila zaznana velika rast kreditov za managerske prevezem, kot generalni sekretar vlade, ki je imel tudi izkušnje člana nadzornega sveta, kdaj koli zavzel za hitrejše spremembe prevzemne zakonodaje. Predalič mu je odgovoril, da kot generalni sekretar ni imel te pristojnosti in da bi na vprašanje glede zaznave rasti kreditov bolje odgovorila ministra za finance in gospodarstvo.

"Rast kreditov za prevzeme v letih 2007-2008"
Na seji komisije, ki preiskuje sporen prevzem Istrabenza in Pivovarne Laško, je kot priča nastopil tudi Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister v Drnovškovi vladi in nekdanji guverner Banke Slovenije. Članom komisije je pojasnil, da v času, ko je bil guverner, še ni bilo povečanja rasti kreditov za managerske prevzeme, saj so se začeli v letih 2007-2008. Še leta 2005 je bilo takšnih kreditov za nekaj več kot 420 milijonov evrov, v naslednjih letih pa je prišlo do "skoka" na 1,4 milijardo evrov.

Glede Posedelovega vprašanja, ali bi bilo manj spornih prevzemov, če bi bila nova prevzemna zakonodaja sprejeta že prej, ne pa po letu 2006, pa je Gaspari odgovoril, da je to "vprašanje za milijon dolarjev", saj nikoli ne vemo, kaj bi bilo, če bi bilo. Dodal je, da so se sporni prevzemi v Istrabenzu in Pivovarni Laško dogajali, ko je že zapustil guvernersko mesto.

Gaspari proti managerskim prevzemom
Sam nasprotuje managerskim prevzemom, saj ni dobro, da so managerji hkrati tudi lastniki, prav tako je prepričan, da za Slovenijo ni dobro, da so srednja in velika podjetja v družinski lasti. Po njegovem mnenju je s krizo za managerje, ki so kupovali lastna podjetja, prišel trenutek resnice. "To je bila najbolj poštena rešitev, ki jo je prinesel trg," je dejal in dodal, da so bile banke, ki so dajale kreditev za prevzeme, kljub vsemu zavarovane, saj imajo sedaj delnice podjetij, ki so zaradi prevzemov prišli v krizo.