Evropska komisija je pozvala članice, naj okrepijo svojo industrijo, spodbudijo vlaganja v nove tehnologije in olajšajo dostop do finančnih virov. Cilj Evropske unije je dvigniti delež industrije v celotni ekonomiji, ki je med krizo upadel za pet odstotnih točk, na predkrizno raven 20 odstotkov, za nov preboj industrije pa namerava v 15 letih investirati 1.350 milijard evrov. Vodilno vlogo pri tem ima Nemčija, ki se pripravlja na novo, četrto industrijsko revolucijo, poimenovano Industrija 4.0. Digitalizirana proizvodnja, pametne tovarne, kjer večino dela opravi računalnik, bodo čez pet let industrijska realnost, ki naj bi znižala stroške in povečala konkurenčnost nemškega gospodarstva, podjetja pa bodo v raziskave in razvoj novih tehnologij letno vložila 40 milijard evrov.

Jeseni industrijski manifest Slovenija 5.0
Slovenska industrija je med tranzicijo in prehodom v tržno gospodarstvo utrpela veliko zgubo. Veliki sistemi, kot so TAM, Litostroj, Iskra, so se sesuli, globalna kriza je močno oklestila tekstilno, gradbeno, pohištveno industrijo. Tik pred osamosvojitvijo je bilo v industriji zaposlenih 395.000 delavcev, zdaj le še 160.000. V predelovalni industriji, ki prispeva petino BDP-ja, kar je nad evropskim povprečjem, sicer deluje 18.000 poslovnih subjektov, od tega 7.600 gospodarskih družb, ki ustvarijo 24 milijard evrov prihodkov in 6,6 milijarde evrov dodane vrednosti.

Velikih podjetij je le 12 odstotkov, ta pa zaposlujejo 40 odstotkov delavcev in prispevajo v proračun 30 odstotkov denarja, opozarja predsednica SKEI Lidija Jerkič. Po njenem bo točka preloma za industrijo, ko bo država novim investitorjem omogočila brezplačna zemljišča za tovarne in spodbudne subvencije za nova delovna mesta, tako kot to počne Srbija. Industrija sicer največ prispeva k izvozu, saj 67 odstotkov proizvodov in storitev proda na tujih trgih. Prav industrijski izvoz je Slovenijo potegnil iz krize in je glavni dejavnik gospodarske rasti.

V GZS-ju vidijo glavno oviro za industrijsko renesanso v odsotnosti industrijske politike in nespodbudnem poslovnem okolju. Za jesen napovedujejo industrijski manifest Slovenija 5.0 po nemškem zgledu, ki naj bi domači industriji omogočil konkurenčnejši razvoj. Za ključen izziv so si postavili dvig dodane vrednosti v najmočnejših panogah (farmacija, kemična, avtomobilska industrija, proizvodnja električnih naprav, plastike, strojev) na 80 odstotkov povprečja EU-ja do leta 2020. Reindustrializacija se sicer že kaže tudi pri nas v vračanju podjetij iz držav s poceni delovno silo. Primer je Iskra Zaščita, ki svojo proizvodnjo seli iz Kitajske nazaj v Slovenijo. Razlike v ceni delovne sile niso več velike, kitajski inženir, ki podjetje stane od 50.000 do 60.000 evrov letno, pa je že dražji od slovenskega, pravi lastnik Iskre Zaščite Otmar Zorn. V Gorenju pa načrtujejo proizvodnjo hladilnikov v Vietnamu, kjer so stroški dela sedemkrat nižji kot pri nas, poslovno okolje pa privlačnejše za tuje investitorje kot v Sloveniji.

Več o novem razvojnem preskoku slovenske industrije pa v oddaji Točka preloma nocoj ob 20.15 na tretjem programu Televizije Slovenija z Janjo Koren in gostoma Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS-ja, in dr. Markom Jakličem z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma