V primerjavi s poslabševanjem zaupanja na mednarodnih trgih so gibanja v slovenski industriji nekoliko ugodnejša, obenem pa se nadaljuje zmanjševanje aktivnosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na domači trg, ugotavljajo v centralni banki.

Številni anketni kazalniki kažejo na nadaljevanje krize v gradbeništvu, zmanjšujejo pa se tudi realni prihodki v trgovini na drobno, brez motornih vozil in goriv. Ob upadanju zaupanja v dejavnostih, vezanih na domači trg, se povečuje tudi tveganje za nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.
Porabiti le toliko, kolikor zaslužimo
Lani je proračunski primanjkljaj po prvih podatkih dosegel 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP-ja. Z zakonom o dodatnih intervencijskih ukrepih se ohranjajo plače, pokojnine in transferji posameznikom in gospodinjstvom v prvem polletju v nespremenjeni višini.
Slabše makroekonomske okoliščine od ocenjenih pri pripravi zadnjega proračuna pa zahtevajo prilagoditev odhodkov glede na razpoložljive vire, svarijo v centralni banki.
Čeprav bosta nizka gospodarska aktivnost in padec povpraševanja letos potiskala inflacijo pod dva odstotka, pa se po teh ocenah kaže vedno večja potreba po zajezitvi pritiskov za dviganje cen na lokalni ravni, predvsem na področju javnih storitev.