Kot je znano naj bi po navedbah medijev zaposlenim v NLB-ju izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. Foto: MMC RTV SLO
Kot je znano naj bi po navedbah medijev zaposlenim v NLB-ju izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. Foto: MMC RTV SLO

Menijo, da bi morala komisija vladi priporočiti takojšnje sprejetje ukrepov, s katerimi se bo zagotovilo upoštevanje vladnih priporočil glede višine regresa in drugih izplačil.

Za regrese v NLB-ju skupaj 6,3 milijona evrov
Javnost namreč zadnje čase razburjajo izplačila regresov v podjetjih v državni lasti, predvsem v primerih Nove Ljubljanske banke (NLB) in Slovenskih železnic, so poudarili v SDS-u.

Izstopa predvsem primer NLB-ja, kjer naj bi po navedbah medijev zaposlenim izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. "S tega vidika smo še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres," so dejali v poslanski skupini.

"Kako je bil lahko izpogajan tako visok znesek?"
Višina regresa, ki znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki, je določena v kolektivni pogodbi bančništva. Kolektivna pogodba pa predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a mora za to obstajati dogovor s sindikatom, je povedal predsednik Sindikata bančništva Slovenije.

Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, tako da to, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani, še bolj preseneča, je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko.

Visoki regresi v Pošti Slovenije, SŽ-ju in Telekomu
Čudi ga tudi odziv agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki se od tega problema ograjuje, saj meni, da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev, in ne za stvar korporativnega upravljanja. "Prav ta agencija pa je pred nekaj tedni lahkotno spremenila statute nekaterih podjetij za to, da je lahko dokapitalizirala NKBM," je spomnil poslanec.

Vlada je sicer v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih večinoma niso držali, saj naj bi na Pošti Slovenije izplačali 1045 evrov, na Slovenskih železnicah 1082 evrov, v Telekomu Slovenije, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa 1000 evrov bruto regresa.

"V omenjenih primerih izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti menimo, da gre za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako bi morala odločnejšo vlogo odigrati država preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS," menijo poslanci SDS-a in zahtevajo obravnavo problematike na seji komisije za nadzor javnih financ.

Vlada že razpravljala o tem
Vlada je problematiko sicer že obravnavala in ugotovila, da je izplačilo regresov v družbah, ki ne poslujejo odlično, nespodobno. O regresih bo beseda tekla tudi na sestanku vlade z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države prihodnji teden.

Agencija pa po zagotovilih njene predsednice uprave Dagmar Komar že pripravlja priporočila, v katerih bodo navodila, naj se družbe v (večinski) lasti države pri določitvi regresov držijo minimalnih dogovorjenih zneskov v kolektivnih pogodbah. Če tega ne bodo upoštevale, bo agencija ukrepala.