Pošta Slovenije je lani poslovala z dobičkom (ustvarili so ga za okoli 20 milijonov), poleg tega pa ne prejema nobene državne pomoči, odločitev za izplačilo regresa, višjega od vladnih priporočil (višina minimalne plače), pojasnjujejo v družbi in s tem zavračajo očitke Zaresovega poslanca Franca Jurija, da so izplačila previsoka.
Kot je znano, je Juri med drugim dejal tudi, da gre v primeru izplačil regresov v gospodarskih družbah v večinski državni lastni za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov.
Pavlinič Krebs: Čas je, da nekdo odgovarja
Pošta Slovenije: Nismo finančno podhranjeni, torej ...
"Pošta Slovenije torej ni in ni bila finančno podhranjena, ni v krizi in ne dobiva nobene oblike državne pomoči," so zapisali v sporočilu za javnost ter dodali, da družba "poleg tega prek udeležbe pri dobičku v državni proračun prispeva kar znatna sredstva". Višina regresa je opredeljena v kolektivni pogodbi, v kateri je zapisano, da zaposlenim "v primeru uspešnega poslovanja pripada regres v višini 70 odstotkov povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega". Zaposleni so regres prejeli pred prvomajskimi prazniki.
Vlada je gospodarskim družbam v državni lasti izdala priporočila za izplačilo regresa, po katerih naj ne bi izplačali regresa, višjega od zneska minimalne plače, ki znaša 748 evrov. V Novi Ljubljanski banki, Pošti Slovenije in Slovenskih železnicah se priporočila niso držali, zato je poslanec Zaresa Franco Juri od Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in vlade zahteval, da se izplačila zadržijo.
V uredništvo smo prejeli elektronsko pošto zaposlenega na NLB-ju, naslovljeno s Francijev veliki pok.
.
Da se je torej polivala gnojnica po vseh zaposlenih v NLB, češ odgovorni so za milijonske izgube, potem pa še iz našega denarja prejmejo dvakratni regres, je zame nesprejemljivo, je zapisal in izpostavil, da krivde ni iskati pri vseh zaposlenih NLB-ja, ampak pri vodstvenem kadru. Prav tako je poudaril, da je višina plač v NLB-ju različna in da se znesek mesečne neto plače zaposlenih vrti okoli 790 evrov bruto plače, kar znese minimalno osnovno plačo. "Regres v NLB je bil izplačan že meseca marca, pravzaprav točno dva meseca pred Francijevim (Križaničevim op.a) velikim pokom. Ne morem, da ne bi mislil, da je to le odvračanje pozornosti in nabiranje političnih točk ali pa slepilni manever pred skorajšnjo drugo dokapitalizacijo banke," piše avtor pisma in dodaja: "Sploh pa bi kot minister za finance moral vedeti, da višina izplačila regresa ni določena od včerajšnjega dne."
.
Celotno pismo lahko preberete tukaj.
AUKN bo "prisiljen" oceniti gospodarnost ravnanj
Iz AUKN-ja so sicer sporočili, da morajo omenjene družbe višino regresa presoditi gospodarno in odgovorno ter pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe. "Izplačilo višjih zneskov od minimalno dogovorjenih v kolektivnih pogodbah je v tej finančni situaciji nesprejemljivo. Še posebej pa je nesprejemljivo v družbah, ki so bile pred kratkim dokapitalizirane s strani države in katerih rezultati poslovanja so slabi," so zapisali v sporočilu za javnost.
AUKN pričakuje, da bodo nadzorni sveti "nemudoma ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi in zahtevali vračilo preveč izplačanih regresov". Agencija bo pripravila tudi priporočila za družbe, v katerih bo opredelila svoja pričakovanja in bo, če družbe priporočil ne bodo upoštevale, "primorana oceniti gospodarnost njihovih ravnanj".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje