Vlada je namreč kot enega izmed svojih ukrepov za zmanjšanje posledic finančne in gospodarske krize pripravila zakon, ki ga je potrdil državni zbor, po katerem lahko gospodarske družbe in fizične osebe, ki zaposlujejo ljudi, zaprosijo za delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Na Zavod za zaposlovanje, ki izvaja ta zakon, so za MMC povedali, da je do danes prispelo 408 vlog za 42.486 delavcev, aprila pa bo prve subvencije dobilo 41 podjetij.

Sindikati opozarjajo na slabe strani
Ker subvencije prejmejo delodajalci, in ne neposredno delavci, so že pred sprejetjem zakona sindikati izrazili številne pomisleke in nestrinjanja. Dušan Rebolj, predsednik sindikata Pergam, je do subvencioniranja delovnega časa še vedno zelo kritičen.

Za MMC je povedal, da delodajalci iščejo vedno nove možnosti, kako si v vsakem primeru zagotoviti subvencije. Dolgoročni učinki bodo znani šele čez leto dni, ko se bo subvencijam iztekel rok, in takrat bo vidno, ali so podjetja le odlagala že načrtovana odpuščanja ali pa morda skrajšanega delovnega časa sploh niso bila prisiljena uvesti in so tako izkoristila državno pomoč.

Tudi MMC je neuradno izvedel, da nekateri direktorji menijo, da se v teh časih skoraj vsakemu podjetju splača skrajšati delovni čas in pridobiti subvencijo.

Delodajalci izkoriščajo kriterije
Rebolj opozarja tudi na možnost prerazporeditve delovnega časa, ki so jo morda nekatera podjetja izkoristila v času konjunkture. Takrat so delavci delali več, da bodo v času manjših naročil koristili pridobljene nadure, delodajalci pa zdaj za te nadure dobijo še subvencije, saj jih predstavijo kot skrajšanje delovnega časa. Denar v tem primeru ne gre delavcem, nadaljuje Rebolj, saj ga zadržijo delodajalci.

Kriterij za dodelitev subvencije je po besedah Tanje Podobnik Zec iz Zavoda za zaposlovanje res le zmanjšanje delovnega časa. Tako ne preverjajo, ali je podjetje v tem času res izgubilo odjemalce ali dobavitelje in so tako upravičeno skrajšali delovni čas.

Nadzorovali bodo izplačane plače in število zaposlenih
Nadzor nad upoštevanjem vseh določil zakona - da v času prejema subvencije delodajalci ne bodo smeli odpuščati in izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta - bodo izvajali na terenu, pravi Podobnik Zecova in nadaljuje, da bodo pred izplačilom subvencij preverili v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ali so vključene osebe še vedno zaposlene, na Dursu pa njihove zneske plač.

Plače nižje od subvencije
Sindikalist Rebolj pa ob tem opozarja tudi na to, da se je kot domine sprožila odločitev delodajalcev, da zmanjšajo vse plače za 10 odstotkov, kar je več, kot znaša subvencija države, tako da bodo delavci na svoje račune dobili manjše plače.

Ana Svenšek