Višji dobiček glede na predhodno leto je posledica višjih čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov, navajajo v banki. Čiste obresti so porasle za 24,8 odstotka, na 30,2 milijona evrov, čisti neobrestni prihodki za 4,4-krat, na 10,2 milijona evrov, kaže letno poročilo, ki je bilo danes objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze.

"Leto 2023 se bo v ekonomsko politiko Slovenije zapisalo kot eno težjih," je v poročilu zapisal predsednik uprave Borut Jamnik. Gospodarska rast se je še naprej umirjala, k čemur sta najbolj prispevala umiritev rasti zasebne potrošnje in krčenje industrijske proizvodnje, to se je dogajalo v razmerah še vedno visoke inflacije, ki so jo spremljali dvigi obrestnih mer. Ob tem so Slovenijo avgusta prizadeli katastrofalne poplave in plazovi z obsežnimi posledicami na infrastrukturi, gospodarstvu in stanovanjskih enotah, je dejal Jamnik in dodal, da je vse to močno vplivalo na delovanje SID banke v preteklem letu.

Konec leta 2023 so neto posojila skupaj dosegla 1,67 milijarde evrov, kar je en odstotek manj kot leto prej, pri čemer se je strukturno povečal delež neposrednega financiranja.

Posojila podjetjem s statusom državne pomoči

Pretežni del financiranja se je izvajal neposredno v obliki posojil podjetjem s statusom državne pomoči (zlasti v okviru instrumentov finančnega inženiringa) ali brez tega, sindiciranih posojil, posojil občinam in širšemu javnemu sektorju, izvoznih posojil, projektnega financiranja, z različnimi oblikami prevzemanja tveganj ter finančnimi instrumenti prek dveh skladov SID banke.

Tudi v letu 2023 je banka krepila razvojno delovanje, kar se je odražalo predvsem v financiranju tehnološko-razvojnih projektov, sodelovanju pri pripravi in izvedbi naložbenih, infrastrukturnih projektov in investicij ter vključevanju v projekte na področju krožnega gospodarstva, okoljevarstva in energetske učinkovitosti. Ob tem se je v okviru izvajanja interventne vloge in protikriznega financiranja nadaljevalo tudi financiranje odprave posledic ukrajinske in energetske krize, navajajo v banki.

Kreditiranje nebančnih strank

Posojila strankam, ki niso banke, so porasla za 3,3 odstotka, na 1,43 milijarde evrov. Od tega so 86 odstotkov predstavljala posojila slovenskim nefinančnim družbam, 15 odstotkov je bilo posojil iz sektorja država (zlasti posojila občinam), preostalo so predstavljala posojila drugim finančnim organizacijam, tujim nefinančnim družbam in posojila samostojnim podjetnikom. Komitentov na tem področju je bilo 835.

Posojila bankam, ki vključujejo posojila in vloge, so konec leta znašala 259,2 milijona evrov, kar je za 24,7 odstotka manj kot konec leta 2022. Njihov delež v sredstvih banke se je z 12,3 odstotka v letu 2022 znižal na 9,6 odstotka v letu 2023. Konec leta so 86 odstotkov posojil bankam (brez vlog) sestavljala posojila slovenskim bankam, ki kot finančne posrednice posredujejo razvojna sredstva končnim prejemnikom, 14 odstotkov pa posojila tujim bankam za kreditiranje izvoznih poslov slovenskih podjetij.