Da so na področju odpravnin potrebne izboljšave, socialni partnerji ne zanikajo. Podatkov o izplačilih odpravnin sicer nimajo ne na ministrstvu za delo, na čelu katerega je Andrej Vizjak, ne v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ali Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).

V Sloveniji ni bila izplačana kar tretjina odpravnin
Po oceni strokovnjakov Svetovne banke Roberta Holzmanna in Milana Vodopivca, ki sta pred dnevi predstavila svojo knjigo Reforming Severance Pay, v kateri sta analizirala sisteme odpravnin 183 držav, v Sloveniji po zadnjih dostopnih podatkih ni bila izplačana kar tretjina odpravnin.

Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri ZSSS-ju Ladislav Rožič meni, da je študija najverjetneje zajela zaposlene v podjetjih, "ki so bili presežni delavci pred uvedbo stečajev". "Znano je, da stečajni upravitelji kljub prijavi v stečajno maso ne morejo izvesti izplačila odpravnin zaradi kapitalske izčrpanosti podjetij," je poudaril za STA.

Za delodajalce problematična dolžina odpovednih rokov
Po njegovem mnenju izplačilo odpravnin predstavlja težava zlasti za presežne delavce v delovnointenzivnih panogah, medtem ko izplačila odpravnin po individualnih oz. menedžerskih pogodbah do zdaj niso bila nikoli problematična "in so v tako visokih zneskih, da presegajo maso vseh odpravnin za celotno podjetje".

Delodajalcem se medtem bolj kot višina odpravnin zdi problematična dolžina odpovednih rokov, je za STA dejal generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole. Po njegovem mnenju bi bilo treba oboje reševati v paketu.

Ministrstvo za delo je s ciljem urediti področje odpravnin v okviru napovedanih sprememb delovnopravne zakonodaje predvidelo vzpostavitev sklada za odpravnine. Podrobnosti v povezavi s tem načrtom za STA niso želeli razkriti, saj se nameravajo o posameznih rešitvah najprej pogovoriti s socialnimi partnerji.

Kot je spomnil Rožič, je projekt sklada na podlagi avstrijskega zgleda ministrstvo za delo predstavilo že pod ministrom Ivanom Svetlikom. "Po razlagi naših stanovskih kolegov iz Avstrije imajo odpravninski skladi v Avstriji že zelo dolgo tradicijo. Podjetja so že v času pred uvedbo skladov morala imeti v svojih bilancah - ločeno za vsakega zaposlenega glede na njegovo delovno dobo - zagotovljena in posebej opredeljena sredstva za odpravnine," je pojasnil.

Kako zagotoviti sredstva za pokojninski sklad?
Po dogovoru socialnih partnerjev so nato ta sredstva po njegovih besedah prenesli v sklade, kjer naj bi imeli skoraj štiri milijarde evrov premoženja, upravljajo pa jih tako sindikati kot delodajalci pod nadzorom glavnega državnega revizorja. Po Rožičevih besedah bi sicer odpravninski sklad omogočil lažje preživetje delavcev, ki so izgubili zaposlitev, vendar pa se v Sloveniji zastavlja vprašanje, kako zagotoviti sredstva zanj.

Prav to je skrbelo delodajalce, ki so Svetlikovo gradivo vsi po vrsti označili kot nezadostno in kot zgolj eno izmed mogočih rešitev. "Zgolj prenos enega izmed modelov v naše okolje ne bi zadostoval," je povedal Smole.

Rožič je na tem mestu menil, da bi delodajalci sklad imeli le, če bi vanj vplačevali delavci od svojih neto plač. Glede na višino delavskih plač v Sloveniji pa bi bilo to "prisilno varčevanje", saj ima kar 65,7 odstotka vseh zaposlenih plačo, nižjo od slovenskega povprečja, 50 odstotkov pa manj kot 1.257 evrov bruto in se borijo za golo preživetje, je opozoril.

Smole: Delodajalci v Sloveniji imajo že tako zelo visoke stroške dela
"Brez odgovorov o tem, kdo bo financiral sklad, pod kakšnimi pogoji in kdo bo iz njega črpal, kdo ga bo vodil in tako naprej, lahko sklad predstavlja zgolj še en dodatni davek delodajalcev," je o novem načrtu vzpostavitve sklada za odpravnine dejal Smole. Spomnil je še, da imajo delodajalci v Sloveniji že tako zelo visoke stroške dela oz. da so ti med najvišjimi v Evropi.

Odpravnina je enkratno izplačilo ob prenehanju delovnega razmerja ali ob upokojitvi, njena višina pa je odvisna od višine delavčeve plače. Cilj odpravnine je delavcu, ki je ostal brez dela, pomagati preživeti v prehodnem obdobju do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, delavca, ki je šel v pokoj, pa nagraditi za zvestobo podjetju in mu omiliti prehod v upokojensko dobo.