Izkoriščanju nafte in plina v Jadranskem morju ostro nasprotujejo okoljevarstveniki. Foto: BoBo
Izkoriščanju nafte in plina v Jadranskem morju ostro nasprotujejo okoljevarstveniki. Foto: BoBo
Vrtina
Hrvaška računa, da bo z novim izkoriščanjem plina v Jadranskem morju zadostila vsem svojim domačim potrebam. Foto: EPA
Hrvaška riše meje po svoje

Hrvaška je v sredo objavila prvi javni razpis za raziskave na 28 območjih, od katerih jih je sedem v severnem, preostali pa v osrednjem in južnem delu Jadranskega morja.

Razpisu so priložili zemljevide, na katerih mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena in je predmet arbitražnega sodišča, kar je hrvaško gospodarsko ministrstvo sicer omenilo.

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je že v sredo po objavi razpisa poslalo ugovor, saj gre po besedah slovenskih diplomatov za "enostransko prejudiciranje meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".

Hrvaška mora jasno omeniti arbitražo
Dan zatem je generalni direktor za bilateralo in evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Tadej Rupel povabil na pogovor hrvaško veleposlanico Vesno Terzić.

Rupel jo je opozoril, da se predstavljena dokumentacija nanaša tudi na območje severnega Jadrana, ki je predmet mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je Hrvaško spomnila na obveznost ravnanja v dobri veri in na spoštovanje 10. člena arbitražnega sporazuma, ki določa, da se pogodbenici vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrile ali ogrozile delo arbitražnega sodišča.

Slovenija zato od Hrvaške zahteva, da iz razpisa nemudoma umakne polje podeljevanja koncesije SJ-01, ki se nanaša tudi na območje severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut, kjer sta slovensko teritorialno morje in epikontinentalni pas, saj je to območje predmet spora pred arbitražnim sodiščem.

Poleg tega Slovenija zahteva tudi, da Hrvaška v razpisni dokumentaciji, vključno na priloženih zemljevidih, jasno navede, da je omenjeno območje predmet arbitražnega postopka.

Protestira tudi Črna gora
Po Sloveniji je svoj ugovor podala tudi Črna gora in opozorila na veljavni protokol o začasnem režimu ob meji na morju med Hrvaško in Črno goro iz leta 2002, v katerem sta se sosednji državi zavezali, da se bosta vzdržali enostranskih dejanj, ki bi prejudicirala rešitev meje med državama na morju in kopnem.

Črnogorsko veleposlaništvo v Zagrebu je izrazilo pripravljenost, da bi v duhu dobrososedskih odnosov in medsebojnega spoštovanja nadaljevali pogajanja s Hrvaško in preučili vse možnosti za obojestransko sprejemljive rešitve.

V razpisu je Hrvaška omenila, da morsko mejo z BiH-om ureja sporazum o državni meji, ki sta ga Sarajevo in Zagreb podpisala leta 1999, čeprav ga v parlamentih obeh držav še niso ratificirali.

Hrvaška riše meje po svoje