Nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, je na okrogli mizi o prihodnosti evra in EU-ja, ki jo organizira Mreža idej v okviru Inštituta Jožeta Pučnika, poudaril, da težave z evrom niso nastale čez noč, zato je utopično pričakovati, da bi bile čez noč rešene. Kot temelj težav je izpostavil določanje obrestnih mer na državni dolg posamezne države pred oblikovanjem enotne evropske valute.

"Članice EU-ja bi se morale držati maastrichtskih določil"
Poudaril je, da ne bi nastajale težave z evrom in posledično evropskimi gospodarstvi, če bi se vse članice evrske skupine držale maastrichtskih določil glede skupne valute.

Arhar je povedal, da so kršili zahtve oz. popuščali že na začetku, saj Italija in Belgija pogojev za prevzem evra nista izpolnjevali, vendar so ju sprejeli v skupno monetarno skupino. Pozneje so nastajale tudi druge kršitve pogodbe, je dodal in pojasnil, da ukrepov, ki prihajajo v zadnjem letu iz Bruslja, ne bi potrebovali, če bi se strogo držali maastrichtskih pogojev in pogodbe ter bi kršilce sankcionirali.

"Preostali svet želi imeti močnega partnerja, močno Evropo, konkurenčno Evropo," je zatrdil Arhar in dodal, da ostaja optimističen in prepričan, da se bodo težave z evrom in v evroobmočju uspešno odpravile, obenem pa mora vsaka država posebej delati za to in se ne sme zanašati na druge.

"Posledice brutalnega propada evra"
Direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Andraž Grahek je na vprašanje, ali se evro sploh še izplača reševati glede na ceno, poudaril, da v primeru evra ni alternative, čeprav je trenutna pot bolj boleča, kot bi bila, če bi se od začetka spoštovalo maastrichtske kriterije.

Po Grahkovih besedah bi v primeru "brutalnega propada evra" povprečen prebivalec plačeval dražje kredite in imel nižjo plačo zaradi večje konkurence na trgu dela, saj bi se stopnja brezposelnosti povečala. Propad evra pa bi dodatno zmanjšal BDP držav, kar bi lahko privedlo tudi do bankrotov držav.

"Evro v pasti čudnega sistema"
Laris Gaiser, geostrateški analitik, je poudaril, da bi v primeru propada skupne valute Slovenija ostala brez trgov. Težavo evrskega območja pa vidi tudi v pomanjkanju vizije in karizme evropskih politikov, kar je bila po njegovem mnenju skozi zgodovino velika prednost Evrope.

Bistvo težav z evrom pa je po njegovih besedah v tem, da kredibilnost vseh valut temelji izključno na zaupanju in ne več na zlatu, kot je nekoč.

Gaiser pojasnjuje, da stoji za ameriškim dolarjem trden sistem, za evrom pa čuden evropski sistem, ki ni zaupanja vreden, saj sestavlja Evropsko unijo 27 držav članic, evro je do zdaj sprejelo 17 članic, kar je po eni strani pripeljalo do denarne suverenosti EU-ja kot celote, pri čemer je politična odgovornost ostala na vsaki članici posebej, saj, ne glede na skupno denarno unijo, bonitetne hiše ocenjujejo vsako članico posebej, pojasnjuje in doda, da tudi v primeru bonitetnih hiš nastane paradoks, "ko privatne hiše vplivajo na suverene države".