Dejanska individualna poraba na prebivalca v standardih kupne moči je v letu dni zdrknila za eno odstotno točko. Foto: EPA
Dejanska individualna poraba na prebivalca v standardih kupne moči je v letu dni zdrknila za eno odstotno točko. Foto: EPA

Vrednost kazalnika BDP na prebivalca v standardih kupne moči, ki je merilo gospodarske razvitosti države, je bila lani med 37 evropskimi državami znova najvišja v Luksemburgu, kjer je znašala 171 odstotkov povprečja EU-ja.

Luksemburgu sledijo Norveška in Švica, pri katerih omenjeni kazalnik znaša 160 odstotkov povprečja EU-ja, ter Nizozemska, Avstrija, Nemčija, Danska, Islandija in Švedska, ki imajo BDP po kupni moči vsaj 20 odstotkov višji od povprečja EU-ja. Najnižji BDP na prebivalca v standardih kupne moči sta imela BiH in Albanija (za približno 70 odstotkov nižjega od povprečja EU-ja.

V Sloveniji je ta kazalnik lani znašal 83 odstotkov povprečja v EU-ju. Po vrednosti sta bila najbližja Češka in Ciper, kjer je vrednost kazalnika znašala 85 oz. 81 odstotkov.

Privoščimo si lahko toliko kot Poljaki in manj kot Čehi
Tudi dejanska individualna poraba na prebivalca v standardih kupne moči, ki gmotno blaginjo gospodinjstev po navedbah statističnega urada odraža bolje kot BDP na prebivalca, je bila najvišja v Luksemburgu (37 odstotkov višja od povprečja EU-ja) in na Norveškem (33 odstotkov višja).

V Sloveniji je bila enaka kot na Poljskem in je dosegala 74 odstotkov povprečja EU-ja, kar je odstotno točko slabše kot leta 2014. Po vrednosti kazalnika so jima bile najbližje Češka (76 odstotkov), Estonija (69 odstotkov) in Latvija (66 odstotkov).