Večina kapitala v Slovenijo še vedno pride iz tujine, samo štiri odstotke je domačega kapitala. Iz ZDA je prišlo 34 milijonov dolarjev, EU 11,5 milijona dolarjev, iz Slovenije nekaj več kot šest milijonov dolarjev in Azije 1,5 milijona dolarjev. Preostal kapital je bil zbran z množičnim financiranjem (crowdfunding) in ICO. Foto: Pixabay
Večina kapitala v Slovenijo še vedno pride iz tujine, samo štiri odstotke je domačega kapitala. Iz ZDA je prišlo 34 milijonov dolarjev, EU 11,5 milijona dolarjev, iz Slovenije nekaj več kot šest milijonov dolarjev in Azije 1,5 milijona dolarjev. Preostal kapital je bil zbran z množičnim financiranjem (crowdfunding) in ICO. Foto: Pixabay

Tudi letošnje leto bo po pričakovanjih še eno dobro leto za slovenski ekosistem startupov. Ti so namreč v prvem četrtletju letos zbrali že 40 milijonov dolarjev kapitala, je ob predstavitvi poročila za lani v Ljubljani poudaril Boštjan Špetič iz Zemante.

Slovenska zagonska podjetja so sicer od leta 2005 zbrala že več kot 500 milijonov dolarjev kapitala. Če se je leta 2005 številka ustavila pri milijonu, je leta 2015 dosegla 132 milijonov dolarjev, leta 2016 pa nekoliko upadla - to leto jim je uspelo zbrati 95 milijonov dolarjev kapitala. Lani pa je vsota zbranega kapitala dosegla rekordno raven.

Špetič je med najuspešnejšimi lani izpostavil Origintrail, ki je z ICO-ji zbral 22 milijonov dolarjev, s po 15 milijoni dolarjev zbranega kapitala mu sledijo Layer, Celtra, Tokens (ICO) in cofound.it (ICO).

Največ kapitala je bilo zbranega z ICO-ji (80 milijonov dolarjev), sledi tvegani kapital (48 milijonov dolarjev). "Tvegani kapital in ICO sta glavni komponenti v vrednosti," je dejal. Skoraj polovica lani zbranega kapitala po njegovih besedah odpade na tradicionalne oblike zbiranja kapitala, čeprav je lani prišlo do kriptorevolucije in eksplozije ICO.

Večina kapitala v Slovenijo še vedno pride iz tujine, samo štiri odstotke je domačega kapitala. Iz ZDA je prišlo 34 milijonov dolarjev, iz EU-ja 11,5 milijona dolarjev, iz Slovenije nekaj več kot šest milijonov dolarjev in Azije 1,5 milijona dolarjev. Preostali kapital je bil zbran z množičnim financiranjem (crowdfunding) in ICO.

Špetič je poudaril še, da se mora 95 odstotkov vloženega kapitala investirati v tujini zaradi zahtev vlagateljev. "Tudi po desetih letih nam še ni uspelo prepričati vlagateljev, da bi prišli v Slovenijo in dali na račun slovenskega podjetja milijon ali pet milijonov dolarjev, kolikor ocenjujejo, da je potrebno, da tako podjetje zraste do srednje ravni," je poudaril.

Leto 2017 so po njegovih pojasnilih zaznamovale tudi tri večje prodaje zagonskih podjetij, vključno z Zemanto, za kar si podjetniki po navadi prizadevajo oz. želijo. "To pomeni, da smo ustvarili podjetje, ki je še za nekoga drugega nekaj vredno na trgu. To, da slovenski ekosistem vsako leto sproducira nekaj prodaj na leto, pomeni, da podjetniki vemo, kaj delamo," je še dodal Špetič.